Na Ledinekovem koglu na Pohorju, kjer deluje radarska enota dolgega dosega, so v začetku leta postavili nov radarski sitem dolgega dosega ground master 403. S sistemom 16. BNZP zagotavlja pokritje celotnega slovenskega zračnega prostora in, kot je dejal poveljnik RP-2 LK stotnik Juraj Krnjak, sistem so oči države oziroma obrambnega sistema. Poudaril je: »čŒe nimaš suverenosti na nebu, nimaš ničesar.« Radarski sistem je v primerjavi s prejšnjim hitrejši in učinkovitejši ter lahko izlušči podatke tudi v razmerah, ko prejšnji radar ni zaznal ničesar.

Izklop radarja zelo pomemben trenutek za pripadnike RP-2 LK
Začetek delovanja dveh radarskih postaj sega v leto 1992, ko je začel delovati radar dolgega dosega AN/TPS-70 na Ljubljanskem vrhu. Drugi radar AN/TPS-70 je bil od leta 1995 prvotno na Oljski gori, leta 2005 pa so ga premestili na Ledinekov kogel. Zaradi zastarelosti sistema in posledično visokih stroškov vzdrževanja so se leta 2010 začeli postopki in priprave na prevzem ter zamenjavo sistemov na obeh radarskih postajah. »Za nas so določeni dogodki zelo pomembni. Prvi tak dogodek je bil izklop radarja 10. avgusta lani, ko smo bili do 15. ure vključeni v sistem operativnega dela. Po izklopu se je začela demontaža starega radarskega sistema z vsemi njegovimi podpornimi elementi,« začne opisovati ustvarjanje pogojev za namestitev novega radarskega sistema stotnik Krnjak. Na zamenjavo radarjev so se pripravljali že dlje časa, v času nedelovanja radarja pa so potekala usposabljanja za pridobitev dovoljenj za delo na novem sistemu. 22. novembra je prvih pet pripadnikov RP-2 LK odšlo v Francijo na usposabljanje k proizvajalcu sistema. Skupaj je bilo pet usposabljanj, ki se jih je iz 16. BNZP udeležilo približno 20 pripadnikov. Usposobili so se za začetno samostojno delo na radarju, »pravo delo in učenje pa se začneta tukaj z uporabo radarja. Učenje že poteka, vsak dan pa nam kakšen dogodek popestri dan, tako da je delo z radarjem zelo dinamično in zahtevno«.

Kot je povedal stotnik Krnjak, lahko jesen 2010 opredeli tudi kot obdobje intenzivnega prenavljanja infrastrukture na radarskem položaju. »To so bili predvsem gradbena in konstrukcijska dela ter ojačitev starega stolpa, v teh postopkih pa smo tudi aktivno sodelovali.« Gradbenim delavcem so lahko med gradnjo dali tudi predloge za pravilno povezavo med radarskim sistemom in podpornimi elementi.

Novi radar so na Ledinekov kogel pripeljali 10. decembra lani. Kot sta povedala stotnik Krnjak in poveljnik radarskega oddelka štabni vodnik Marjan Krulc, je bilo vreme zelo slabo. Bilo je mrzlo, zunaj je divjal pravi snežni metež in tisti, ki so ga pripeljali, niso imeli prave zimske opreme. »Na pomoč smo poklicali pripadnike 670. POVLOGB, da so jih povlekli do nas, saj s tovornim vozilom in letnimi gumami niso mogli priti do nas. Še večja ironija je bila, da je, ko smo jih končno spravili do nas in začeli radarski sistem razlagati, nehalo snežiti in je posijalo sonce,« v smehu pove štabni vodnik Krulc. Pet dni pozneje so pripeljali tudi novo kupolo za radar, sestavili pa so jo na tleh in jo nato pritrdili na platformo.

Prednost radarja v čistosti podatkov in postopni degradaciji sistema
Bistvena razlika med starim in novim radarjem ni toliko v oddajni moči kot pri sprejemu ter obdelavi podatka. Nov radarski sistem dolgega dosega združuje primarni in sekundarni radar ter je zaradi hitrega procesiranja podatkov in hitrejše rotacije antene učinkovitejši. Radar je tako sposoben izluščiti podatke tudi v razmerah, v katerih prejšnji radar ni zaznal ničesar. Kot je povedal štabni vodnik Krulc, je prednost novega radarja tudi to, da ni več sestavljen iz dveh delov, temveč je en funkcionalni blok kot škatla, ki se zloži. S stališča organizacije premika in logistike je to neprimerno preprostejše, ni pa tudi presenečenja, kot je na primer voda v kablu. »Pomembno je, da je radar mobilen. čŒe je namreč nujen umik, moramo biti sposobni prestaviti mobilni radar v najkrajšem mogočem času, če ne kar takoj, na drugi položaj.«

Radar je digitalen, kar je ena izmed novosti v radarski tehnologiji, zagotavlja pa tudi večjo zmogljivost. Zdaj se morebitne nepravilnosti, ki bi se pojavile med delovanjem, zberejo in analizirajo. S popravkom programske opreme lahko popravijo napako ali nadgradijo sistem. Mogoča je tudi nadgradnja programske opreme, česar pri starem radarju ni bilo. Proizvajalec je skozi razvoj serije master v prejšnjem stoletju uporabil vse prednosti starejših radarjev, tako da ima tudi današnji radar veliko modulov, ki so bili dobri in jih niso spreminjali. »Radar še vedno dela po istem sistemu, ti moraš nekaj oddati, da dobiš nekaj nazaj, vprašanje pa je, kako to narediti, da bo podatek, ki ga dobiš, čim bolj čist.«

Ena bistvenih stvari, ki bo vzdrževalcem sistema malo olajšala delo na radarju, je tudi drugače oblikovan radar. »Pri starem radarju je vse delovanje temeljilo na enem oddajnem elementu in če je okoli tistega elementa ali katerega koli izmed pomožnih elementov bilo kaj narobe, je radar stal. Drugačna sestava radarja omogoča, da če se pojavi napaka na enem delu sistema, drugi prevzamejo njegovo nalogo. Tako imamo vzdrževalci malo več časa za popravilo, zato je veliko manjši stres, kot je bil pri starem radarju, čeprav tudi zdaj ni preprosto,« je povedal štabni vodnik Krulc.

Novi radar se od starega razlikuje tudi v številu obratov na minuto, saj novi sistem vsakih šest sekund obnovi podatek, kar je štiri sekunde hitreje od prejšnjega. To zagotavlja čistost podatka, prednost novega radarja pa je tudi v tem, da lahko elevacijo oddajnega snopa prestavljajo elektronsko.

Pri radarju je najpomembnejša varnost
Kot je dejal stotnik Krnjak, je radar živa materija, tehnika pa potrebuje nenehen nadzor in vsakodnevno vzdrževanje. »Nov sistem je sicer omogočil, da se napaka hitreje odkrije, tako da se lahko izogneš, da jo spregledaš. Vzdrževalec, operater in tehnik nenehno nadzirajo radarski sistem. Včasih se zgodi nenačrtovan dogodek, kot so udar strele, izpad elektrike in okvara klimatske naprave, zato moramo biti tukaj. Pred popravilom moramo pregledati dokumentacijo in celoten sistem, da najdemo vzrok napake. Radar ima kar nekaj pomožne opreme, ki zagotavlja ustrezno temperaturo, prezračevanje in vlago. čŒe se na kontrolni tabli prižge ena izmed mnogih rdečih lučk in če bo ta dolgo gorela, lahko kje nastane pomembna škoda.«

Tu se pogovorimo o pomenu varnosti delovanja na sistemu, kot je mobilni radar dolgega dosega. Predvsem je pomembna varnost tistih, ki delajo v sistemu. »čŒe ne poznaš dela z električnim tokom, si že ogrožen. Pomembna je lastna varnost in varnost tistih, ki delajo s teboj. Treba je vedeti, da je na radarju nekaj ton težka antena, in če se nekdo igra s stikali in vklopi enega izmed njih, se ne bo dobro končalo. Za varno delo ljudi je treba vedeti veliko stvari,« opozori štabni vodnik Krulc. Kot pravi, je pomembna tudi varnost tehnike. »Ne moremo si privoščiti, da bi neko stvar ignorirali, saj lahko odpove sistem. čŒe ne bi delovala klimatska naprava, ki zagotavlja radarju okoljske razmere delovanja, bi slej ko prej odpovedalo več sklopov, kar bi pomenilo veliko finančno škodo.« Še posebno je izpostavil tretji sklop varnosti, ki ga »pogosto pozabimo, to je varnost uporabnikov. Vsak, ki se usede v letalo in uporablja našo sliko, se zanaša, da so podatki točni. Prav tako se na točnost naših podatkov zanašajo kontrolorji letenja, ki te podatke uporabljajo pri vodenju letala po nebu, čez državo ali do letališča. čŒe se pri nas zgodi napaka, lahko letalo trči z drugim letalom ali v hrib«.

Do radarskega tehnika dolga pot usposabljanja
Šolanje za radarskega tehnika je sestavljeno iz več delov. Pridobiti morajo civilno dovoljenje za letalskotehnično osebje in na njegovi podlagi dobijo en del licence. Drugi del, prav tako pomemben, je certifikat oziroma potrdilo proizvajalca sistema, s katerim se potrdi usposobljenost za delo na tej napravi. Radarski tehniki morajo na dve leti opraviti preverjanje znanja pred komisijo. Enako velja za operaterje, če več kot dva meseca nimajo stika z napravo. Pogoj za opravljanje dela na radarju je tudi elektrotehnična smer izobrazbe, saj je delo na radarju delo z električnim tokom velike moči, zato lahko hitro postane nevarno, pridobiti pa morajo tudi posebno zdravniško dovoljenje. Predvsem morajo biti pri svojem delu dosledni, saj delajo s stvarmi, ki niso poceni in so hkrati zelo občutljive.

Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: desetnik Boštjan Pogorevc in štabni vodnik Marjan Krulc
Vir: Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/16, 21. oktober 2011, str.20-22

 

---

Poddesetnik Boštjan Škof, radarski operater:
Pri tem delu je najbolj zanimiva raznolikost dela, saj sodelujem tudi pri vzdrževanju sistema. Na začetku sem delal v centru kot sistemski administrator, ker pa sem po poklicu energetik, me bolj zanimajo dela na radarskem sistemu, predvsem ker so bolj dinamična in raziskovalna. Na tem sistemu delam že šest let in nov radar mi pomeni nov izziv. Usposabljanje nenehno poteka in je pomemben del našega dela na radarju, saj se drugače raven znanja zmanjša. Želim si postati radarski tehnik in uspelo mi je pridobiti dovoljenje za vzdrževalca, to pa pomeni tudi sodelovanje pri vzdrževanju. Delo je tako predvsem bolj dinamično in odgovorno.