
Imel je srečo, da je živel v drugem času, v katerem je kopica prijateljev na travniku čakala na konec vsakega njegovega leta. Pa ne samo njegovega. Danes, če nekoliko karikiram, nihče več ne pričakuje nikogar, prijateljski krogi postajajo ožji in manjši.
A verjamem, da si jadralci našportnih letališčih, ki so močne simbolne točke druženja ljubiteljev letenja, še zmeraj želijo družbe, dogajanja in predvsem zanimivih posameznikov. A žal je pogosto tako, da je treba na računalniku pogledati na OLC, da bi zvedeli kaj več o dosežku jadralca, ki smo mu pomagali pospraviti letalo.
Pravijo, da sedanjosti ni, za preteklost, vsaj tisto nekoliko bolj oddaljeno, pa imamo ljudje slab spomin. Prav zato se na spletni strani Opensoaring trudimo, da bi ostala za slovenskimi jadralci kakšna bolj oprijemljiva sled, tako kot Zdravko Štrukelj, ki je bratovo jadralsko rast spremljal neposredno, in je, skupaj z Zavodom slovenski astronavt, pripravil razstavo, ki bo v Galeriji Ferda Majerja (Paviljon NOB) v Tržiču na ogled od 12. do 26. aprila. Morda razstava opogumi še koga, da se loti podobnega projekta. Zanimivih jadralcev v slovenski zgodovini ne manjka.
Vir: http://opensoaring.com/
Od rojstva do leta 1979 je stanoval v Bistrici pri Tržiču. Nato se je preselil v Zapuže pri Begunjah. Pokopan je v Radovljici.
V osnovno šolo je hodil v Tržič, maturiral pa je leta 1968 na gimnaziji v Kranju pri razredničarki prof. Miri Avsec. Kot absolvent strojne fakultete v Ljubljani se je v Zagrebu vpisal na Višjo zrakoplovno šolo in tam diplomiral.Vojaško obveznost je odslužil v šoli rezervnih oficirjev - pilotov v Mostarju (Bosna in Hercegovina).
Kot prometni pilot je bil od leta 1976 do svoje smrti zaposlen v edinem slovenskem letalskem prevozniku Inex Adria Avioprometu. Leta 1980 se je začel šolati za pridobitev kapitanskega izpita za letalo DC-9, vendar je moral zaradi nastopa zdravstvenih težav šolanje in tudi letenje z motornimi letali opustiti.

Leta 1967 se je včlanil v Alpski letalski center Lesce-Bled in vpisal v začetniški padalski tečaj ter opravil 10 skokov s padalom. Naslednje leto se je vpisal še v začetniški jadralni tečaj in ob izjemnem učitelju Francu Mirniku - Hakelcu, upravniku Letalske šole ALC, hitro napredoval. Med kolegi v ALC je bil prvi, ki je začel sistematično raziskovati možnosti letenja z jadralnimi letali na velike razdalje. S klubskim kolegom sta prva iz Slovenije leta 1973 preletela razdaljo od Lesc do Zrenjanina v Srbiji. S tem dosežkom je kot deveti jugoslovanski jadralni pilot dobil zlato "C" značko s tremi diamanti.
Bil je član državne reprezentance na Evropskem pokalu v Franciji leta 1973 (39. mesto), na svetovnih prvenstvih leta 1974 v Avstraliji (21. mesto), leta 1976 na Finskem (26. mesto) in na generalki za to prvenstvo leta 1975, kjer je z letalom cirrus standard zasedel 2. mesto.

Leta 1974 je postavil dva jugoslovanska jadralska rekorda v hitrosti preleta 300 in 500 kilometrskih trikotnikov. Tretjega maja 1982 je postavil državni rekord v dolžini poleta s 566 km na relaciji Lesce - Titov Drvar - Lesce.
V svoji 14-letni pilotski karieri je na jadralnih letalih naletel 1740 ur v 1646 poletih in preletel 52.250 km ter več kot 3300 ur v 3500 poletih na motornih letalih. V matičnem letalskem klubu ALC Lesce-Bled je bil tudi učitelj jadralnega in motornega letenja.
Ukvarjal se je tudi še z drugimi športi. V teku na smučeh je nastopal na maratonih Konig Ludwig lauf v Nemčiji, Marcialonga (70 km) v Italiji, Finlandia Hiihto (75 km) v Skandinaviji. Po Sloveniji je prekolesaril na stotine kilometrov in preveslal je najlepše predele nekaterih divjih rek v Jugoslaviji.
Vir: gorenjci.si
Foto: Borut Podgoršek


