V Tržiču je odprta razstava o leškem jadralcu FrancetuŠtruklju, sicer Tržičanu, ki je bil kot član jugoslovanske državne eprezentance dejaven tudi na svetovnih prvenstvih. Morda bo koga pritegnil prav ta podatek? Razstava je nekaj posebnega predvsem zato, ker podobnih v Sloveniji skoraj ne poznamo. Redki so namreč jadralni piloti, ki so za seboj pustili sled, ki se kaže kot dosežek, denimo, po umetniških artefaktih –fotografijah, pisnih ali video zapisih. France se je zapisal v slovensko jadralno zgodovino po tem, da je sam in s prijatelji delal nove korake v jadralnem letenju.

Imel je srečo, da je živel v drugem času, v katerem je kopica prijateljev na travniku čakala na konec vsakega njegovega leta. Pa ne samo njegovega. Danes, če nekoliko karikiram, nihče več ne pričakuje nikogar, prijateljski krogi postajajo ožji in manjši. A verjamem, da si jadralci našportnih letališčih, ki so močne simbolne točke druženja ljubiteljev letenja,  še zmeraj želijo družbe, dogajanja in predvsem zanimivih posameznikov. A žal je pogosto tako, da je treba na računalniku pogledati na OLC, da bi zvedeli kaj več o dosežku jadralca, ki smo mu pomagali pospraviti letalo.

Pravijo, da sedanjosti ni, za preteklost, vsaj tisto nekoliko bolj oddaljeno, pa imamo ljudje slab spomin. Prav zato se na spletni strani Opensoaring trudimo, da bi ostala za slovenskimi jadralci kakšna bolj oprijemljiva sled, tako kot Zdravko Štrukelj, ki je bratovo jadralsko rast spremljal neposredno, in je, skupaj z Zavodom slovenski astronavt, pripravil razstavo, ki bo v Galeriji Ferda Majerja (Paviljon NOB) v Tržiču na ogled od 12. do 26. aprila. Morda razstava opogumi še koga, da se loti podobnega projekta. Zanimivih jadralcev v slovenski zgodovini ne manjka.

Vir: http://opensoaring.com/

---

Od rojstva do leta 1979 je stanoval v Bistrici pri Tržiču. Nato se je preselil v Zapuže pri Begunjah. Pokopan je v Radovljici.

V osnovno šolo je hodil v Tržič, maturiral pa je leta 1968 na gimnaziji v Kranju pri razredničarki prof. Miri Avsec. Kot absolvent strojne fakultete v Ljubljani se je v Zagrebu vpisal na Višjo zrakoplovno šolo in tam diplomiral.

Vojaško obveznost je odslužil v šoli rezervnih oficirjev - pilotov v Mostarju (Bosna in Hercegovina).

Kot prometni pilot je bil od leta 1976 do svoje smrti zaposlen v edinem slovenskem letalskem prevozniku Inex Adria Avioprometu. Leta 1980 se je začel šolati za pridobitev kapitanskega  izpita za letalo DC-9, vendar je moral zaradi nastopa zdravstvenih težav šolanje in tudi letenje z motornimi letali opustiti.

Leta 1967 se je včlanil v Alpski letalski center Lesce-Bled in vpisal v začetniški padalski tečaj ter opravil 10 skokov s padalom. Naslednje leto se je vpisal še v začetniški jadralni tečaj in ob izjemnem učitelju Francu Mirniku - Hakelcu, upravniku Letalske šole ALC, hitro napredoval. Med kolegi v ALC je bil prvi, ki je začel sistematično raziskovati možnosti letenja z jadralnimi letali na velike razdalje. S klubskim kolegom sta prva iz Slovenije leta 1973 preletela razdaljo od Lesc do Zrenjanina v Srbiji. S tem dosežkom je kot deveti jugoslovanski jadralni pilot dobil zlato "C" značko s tremi diamanti.

Petkrat (1972, 1973, 1978, 1980 in 1981) je bil v jadralnem letenju prvak republike Slovenije v letih ter dvakrat (1973 in 1978) prvak države Jugoslavije.

Bil je član državne reprezentance na Evropskem pokalu v Franciji leta 1973 (39. mesto), na svetovnih prvenstvih leta 1974 v Avstraliji (21. mesto), leta 1976 na Finskem (26. mesto) in na generalki za to prvenstvo leta 1975, kjer je z letalom cirrus standard zasedel 2. mesto.



Leta 1974 je postavil dva jugoslovanska jadralska rekorda v hitrosti preleta 300 in 500 kilometrskih trikotnikov. Tretjega maja 1982 je postavil državni rekord v dolžini poleta s 566 km na relaciji Lesce - Titov Drvar - Lesce.

V svoji 14-letni pilotski karieri je na jadralnih letalih naletel 1740 ur v 1646 poletih in preletel 52.250 km ter več kot 3300 ur v 3500 poletih na motornih letalih. V matičnem letalskem klubu ALC Lesce-Bled je bil tudi učitelj jadralnega in motornega letenja.

Ukvarjal se je tudi še z drugimi športi. V teku na smučeh je nastopal na maratonih Konig Ludwig lauf v Nemčiji, Marcialonga (70 km) v Italiji, Finlandia Hiihto (75 km) v Skandinaviji. Po Sloveniji je prekolesaril na stotine kilometrov in preveslal je najlepše predele nekaterih divjih rek v Jugoslaviji.

Vir: gorenjci.si
Foto: Borut Podgoršek