Dobro leto po tem, ko je z ultralahkim letalom obkrožil svet, se je Matevž Lenarčič lotil novega edinstvenega izziva. S Pipistrelovim Virusom SW bo v smeri iz Evrope proti Kanadi preletel severni tečaj in se po Lindbergovi poti vrnil nazaj na evropska tla. Polet v osmih etapah naj bi skupaj s postanki trajal od tri do štiri tedne, pri čemer bo imelo glavno besedo vreme.

Odprave na Arktiko sicer niso redkost, a s tako majhnim letalom tega vremensko neizprosnega področja ni premagal še nihče. Problematično je zaradi megle, ki ob izredno nizkih temperaturah zmrzuje, veliko negotovost predstavlja tudi v primeru zasilnega pristanka, ker bi ledene ploskve onemogočile vzlet. Svojevrsten izziv za izkušenega pilota bo tudi prelet Atlantika, saj so tam značilni zelo močni vetrovi in nevarnost, da pihajo v nepravo smer.

Projekt GreenLight WorldFlight ima tudi pomemben znanstven cilj. Na Arktiki se je v zadnjih letih stopilo več ledu kot kadarkoli doslej in prav s pomočjo meritev na Lenarčičevem letalu bo mogoče ugotoviti, ali so temu pojavu vzrok količine črnega ogljika. Ta je namreč drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb.

Lenarčičev vzlet je Jure Mežnaršič, svetovalec uprave v Aerodromu Ljubljana, pospremil z besedami: »Na Letališču Ljubljana vsak dan skrbimo za dober začetek avantur naših potnikov. Še posebej ponosni smo danes, ker lahko omogočimo začetek tako pomembnega poleta. Poleta, ki bo sporočal o smiselnosti zelene skromnosti in predanosti uresničevanju velikih izzivov. Matevžu in njegovi ekipi želimo srečno in obetavno pot.«

---

Nedelja ponoči in ponedeljek zjutraj sta bila še deževna z nekaj nevihtami, saj se je fronta iz juga pomikala hitreje kot so napovedovali, a vendarle se je le odprlo manjše "vremensko" okno, ki je omogočilo varen vzlet.

čŒez Avstrijo sem se moral povzpeti na FL 160, da sem se umaknil fronti, ki se je pomikala v Alpe. Preko čŒeške so se oblaki spustili do FL100, tako da sem tudi sam letel nižje in s tem prihranil kisik.

Sprva lepo vreme nad Nemčijo se je pooblačilo, ko sem prečkal Berlin CTR, tako da sem se spustil nižje in tako preprečil, da bi se ujel v ledene pogoje.

Švedska je bila sprva lepa, kasneje pa se je vreme poslabšalo, vidljivost je padla, temperature so se spustile na okoli 0 stopinj celizija in pojavile so se snežne plohe, zato sem se umaknil na obalo, da bi preprečil nastajanje ledu na avionu.

Domen mi je poslal vremenske informacije preko satelitskega telefona, kar je nadaljevanje poleta močno olajšalo. Ko sem letel na zahodni strani hladne fronte, so močni vetrovi iz juga (okoli 40 vozlov) potisnili "ta malega" (avion) do skoraj supersonične hitrosti 190 vozlov. Proti Kiruni se je vreme ponovno poslabšalo, tako da sem bil precej nesiguren kako bo v Tromsu. Za nasvet sem prosil kontrolerja v Kiruna, namen je bil, da vseeno prečkam gore, ampak če se bo vreme poslabšalo, se bom obrnil za 180 stopinj in se vrnil v Kiruno.

Snežne plohe in nizki oblaki so preprečili, da bi letel direkt nad gorami, tako sem se spustil do fjordov, kjer je bila močna turbulenca zaradi močnih vetrov v hribih.

Pristanek v Tromsu je bil ok, čeprav so bila opozorila zaradi močnega vetra  in turbulence na višini 26000 ft.

Po pristanku in ko sem poskrbel za "ta mal'ga", sem se srečal s hčero, ki trenutno študira medicino v Tromsu. Lepo je imeti nekoga tukaj, tako daleč na severu. Nisem še srečal tako hladnih, nezainteresiranih ljudi, kot tukaj. Poslal sem številna sporočila, pisma, emaile mnogim v lokalnem aeroklubu v Tromsu, da bi pridobil informacije o gorivu, hangarjih itd, pa noben odgovor ni prišel do mene.