Danes mineva 50 let, odkar je na brniškem letališču pristalo prvo letalo. Družba Aerodrom Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Ljubljana, je ob tej priložnosti pripravila presenečenje za potnike – v terminalu so za njih odmevali zvoki skupine Perpetuum Jazzile. V 50 letih je prek letališča potovalo več kot 35 milijonov 300 tisoč potnikov, bilo zabeleženih več kot 935.000 premikov letal in oskrbljenih približno 422.000 ton tovora.
Za uvod v 50. leto delovanja je podjetje Aerodrom Ljubljana potnike dveh jutranjih letov na ljubljanskem letališču presenetilo z energičnim nastopom izjemnih vokalistov Perpetuum Jazzile in atraktivnim plesnim nastopom. Ves dan bodo potniki in obiskovalci letališča deležni tudi majhnih sladkih presenečenj, ki v sebi skrivajo zanimiva dejstva o letališču. Družba je na oglasnih površinah letališča, na svoji spletni strani in na drugih medijih razkrila tudi jubilejno grafično podobo z nagovorom V srcu dogajanja že 50 let. Ta bo zaznamovala celo naslednje leto, ko se bodo odvile še številne aktivnosti vezane na jubilej, med drugim tudi dnevi odprtih vrat spomladi 2014.
Prvo letalo tipa DC-6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria Aviopromet (danes Adria Airways), je na takrat pravkar odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Še leta 1964 je stekla druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana. Na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodni prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (l. 1973), tovorni terminal (l. 1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (l. 1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (l. 1978). Obdobje po letu 1980 je zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.
Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13.30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom 
Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.
Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon 
potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodroma Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo: prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad ter temeljito prenovljena vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje.
O načrtih pa smo se pogovarjali s predsednikom uprave Aerodroma Ljubljana Zmagom Skobirjem
✈Kakšna je vizija razvoja letališča v naslednjih 10 letih glede na to, da je zaustavljen projekt izgradnje T2?
Uprava družbe v polnosti spoštuje odločitev skupščine, ki ni podala soglasja k začetku gradnje novega potniškega terminala, a to ne pomeni tudi, da se je razvoj ustavil. Uprava v novih okoliščinah odgovorno išče najboljše poti za prihodnji razvoj družbe in letališča. Dolgoročni poslovni načrt je v pripravi, njegovih podrobnosti pa žal pred javno objavo ne moremo razkrivati.
✈Kaj se dogaja s projektom Aeropolis? Povezava z železniškim tirom? Boljša cestna povezava do Kranja?
Za poslovno-logistični center na letališču so sprejeti vsi prostorski načrti, izgradnja komunalne infrastrukture poteka po fazah. Nadaljujemo z iskanjem investitorjev, ki bi prevzeli izgradnjo objektov. Aerodrom Ljubljana sodeluje tudi v projektu AirLED (Local Economic Development in Airport Catchment Areas), ki je namenjen izmenjavi izkušenj partnerjev na področju ekonomskega razvoja regij v bližini letališč in ugotavljanju, kako letališče kot infrastrukturni objekti vplivajo na razvoj regije in 
obratno. V njem se povezujejo strokovnjaki iz Madžarske, Poljske, Italije in Slovenije, poleg Aerodroma Ljubljana pa še upravljavci letališč v Budimpešti, Varšavi, Bologni in Ljubljani.
Za novo železnico Ljubljana-Jesenice z navezavo na Letališče Ljubljana je v izdelavi državni prostorski načrt.
Intenzivno si prizadevamo za ureditev obvoznice mimo letališča, ki bo vključevala tri krožišča za direkten dostop do posameznih delov letališča. Vložena je vloga za gradbeno dovoljenje, postopke vodi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste.
Projektov za cestno povezavo do Kranja ne poznamo, saj so v celoti v prisojnosti Direkcije RS za ceste.
✈Ali se lahko nadejamo novih povezav? Kdaj, kam in kdo bo letel?
V Aerodromu Ljubljana si ves čas intenzivno prizadevamo za vzpostavitev novih letalskih povezav in pritegnitev novih prevoznikov, tudi nizkocenovnih, ter razširitev sodelovanja z obstoječimi. Kot najbolj zanimive destinacije, ki so še siva lisa na našem zemljevidu, se kažejo severna Nemčija, Skandinavija, Iberski polotok in Italija. Želimo si, da bi lahko kakšno od teh ponudili čim prej, uradnih potrditev pa za enkrat še nimamo. Od nedavnega (10. decembra 2013) ljubljansko letališče z Beogradom dnevno povezuje Air Serbia, ki zaradi lastniške povezave z Etihad Airways potnikom še bolj odpira vrata do destinacij na Vzhodu, domači prevoznik pa je za poletni vozni red 2014 napovedal, da bo vzpostavil letalske povezave v Prago, Varšavo in London (Gatwick), kamor naj bi letel nekajkrat tedensko.
✈Ali je kaj novega na področju prodaje Aerodroma?
Postopke prodaje deležev v Aerodromu Ljubljana vodi Slovenska odškodninska družba, d. d., s katero uprava družbe sodeluje in si prizadeva, da se vsi ti speljejo nemoteno, transparentno in zakonito. Kot je SOD na svojih spletnih straneh sporočil 19. decembra (http://www.so-druzba.si/sl-si/Novica/468), je bila 18. 12. 2013 podpisana pogodba s finančnim svetovalcem KPMG pri prodaji delnic v imetništvu Slovenske odškodninske družbe, d. d., Republike Slovenije, Kapitalske družbe, d. d., Zavarovalnice Triglav, d. d., KD skladov, d. o. o., in NFD, d. d., v družbi Aerodrom Ljubljana. Glede na dobro poslovanje družbe in pomemben geostrateški položaj letališča, s katerim upravlja, je za vlagatelje družba zanimiva in je zaznati njihov interes.
✈Kakšen je napoved za leto 2014?
Upoštevaje splošne gospodarske razmere ter dogajanje in trende na področju letalskega prometa v evropskem prostoru za leto 2014 družba načrtuje, da bo oskrbela za 7 odstotkov več potnikov v primerjavi z ocenjenim številom za leto 2013. Rast potnikov je načrtovana pri domačem in tujih prevoznikih, večja pri slednjih. V letnem načrtu so upoštevane napovedi Adrie Airways o vzpostavitvi novih linij v Prago, Varšavo in London. Načrtovana rast števila potnikov je v veliki meri posledica začetka letenja prevoznika Air Serbia, ki od 10. decembra 2013 dnevno leti na liniji med Ljubljano in Beogradom. Povečanje števila potnikov v primerjavi z oceno za 2013 je pričakovano tudi pri turškem prevozniku Turkish Airlines. Pri ostalih rednih prevoznikih in čarterskem prometu ter na področju nizkostroškovnih prevoznikov v letu 2014 niso načrtovane bistvene spremembe. Načrtovani rasti fizičnega obsega prometa v letu 2014 bo sledila tudi rast poslovnih prihodkov (načrtovano je 4-odstotno preseganje ocenjenih prihodkov za leto 2013). Kljub nadaljnjim prizadevanjem družbe po obvladovanju stroškov bo tej rasti prihodkov, sicer v nekoliko nižjem odstotku, sledila rast poslovnih odhodkov in sicer predvsem na račun načrtovanih novih vrst stroškov (npr. uvedba davka na nepremičnine), kot tudi s strani družbe 
neobvladljiva rast nekaterih stroškov, kot npr. storitve javne agencije za civilno letalstvo ter stroški dodatnih intelektualnih storitev, vezanih na predvideno spremembo lastništva družbe s strani države. Načrtovani dobiček iz poslovanja (EBIT) bo za 6 odstotkov presegel ocenjenega za leto 2013, neto finančni prihodki bodo predvidoma presegli ocenjene za leto 2013, čisti dobiček leta 2014 pa bo ocenjenega za leto 2013 predvidoma presegel za slabih 7 odstotkov ter bo dosegel 5,3 milijona evrov.
✈Kako ocenjujete napoved izgradnje terminala na letališču Zagreb, nove VPS na letališču Dunaj, povezovanje AIRSerbia z Etihad in rast prometa v Benetkah. Gre za vam bližnja in konkurenčna letališča?
Razvoj nam bližnjih letališč pozdravljamo. Kot že omenjeno, Air Serbia zaradi strateškega partnerstva z letalsko družbo iz Združenih arabskih emiratov Etihad Airways, ki je njen 49-odstotni lastnik, slovenskim potnikom še bolj odpira vrata na Vzhod, in s tem povečuje konkurenčnost ljubljanskega letališča za potovanje na te destinacije. Z beneškim je ljubljansko letališče težko primerjati. Zaradi blagovne znamke »Benetke« italijansko letališče privlači številne 
turiste, kar omogoča tudi interkontinentalno ponudbo letov. Poleg tega ima regija zelo močno gospodarsko zaledje. Dunaj je eno izmed evropskih vozlišč za letalski promet, ki so, predvsem v zadnjih letih, deležna bistveno večjih rasti kot evropska regionalna letališča, 
kamor štejemo osrednje slovensko letališče. Gradnja nove vzletno-pristajalne steze pa je odziv na trende in potrebe po širitvi letališke infrastrukture. Zagreb je izmed naštetih letališč Ljubljani še najbolj podoben, a z razliko, da ima tudi domači promet in nekoliko man jši delež prometa domačega prevoznika. Rast sicer ljubljansko letališče letos dosega kot eno redkih letališč v regiji (upad so v obdobju od januarja do avgusta 2013, ko je bilo število potnikov pri nas 7-odstotkov večje, zabeležili v Trstu (-1,5 %), Zagrebu (-1,2 %), Celovcu (-7,8 %) in Gradcu (-8,0 %)) (Vir: www. anna.aero).
✈Kako kaže potniškemu prometu?
Trend upadanja prometa se je obrnil leta 2013. V prvih devetih mesecih leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1-odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Družba načrtuje, da bo v letu 2014 oskrbela za 7 odstotkov več potnikov v primerjavi z ocenjenim številom za leto 2013. V št
evilkah to pomeni da bodo presegli 1,3 mio potnikov, zebeležili so 32.700 premikov letal in odpravili 17.300 ton tovora.
V letu 2012 so transferni potniki predstavljali 11,9 odstotka vseh potnikov javnega prometa. V obdobju od januarja do septembra 2013 so ti predstavljali 15,9 odstotka javnega prometa. Njihovo število je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poraslo za 36,7 odstotka.
Najbolj obiskane destinacije v prvih devetih mesecih leta so bile v padajočem vrstnem redu: London, Frankfurt, Istanbul, Zuerich, Muenchen in Pariz.
Vir: Aerodrom Ljubljana
Fotografije: Arhiv Aerodroma Ljubljana in sierra5.net