Danes se v večjem delu sveta predvsem komercialni zračni promet odvija po množici vzpostavljenih zračnih poti, ki predstavljajo pravo spletišče povezav med letališči.

In če je bil prvotni namen zračnih poti zlasti pomoč posadki pri navigaciji in orientaciji, so ob današnjih številkah, ko dnevno evropsko nebo preplavi več kot 32.000 letov, zračne poti namenjene predvsem urejenemu usmerjanju in usklajenemu načrtovanju premikov vseh letal.

Ob izjemni rasti, ki jo je v zadnjih 20 letih doživljal letalski promet, sta močno napredovala tudi tehnologija in način letenja. Čeprav letenja ne povezujemo nujno tudi z dogajanjem na tleh, je napredek, povezan s celovitim nadzorom vsega, kar se dogaja v zraku, potekal tudi na manj znanem področju upravljanja zračnega prometa. Tako so se preproste zračne poti, ki so prvotno potekale predvsem med navigacijskimi sredstvi (oddajniki), začele navezovati tudi na različno posejane točke, definirane z geografskimi koordinatami, vse pogostejše pa so postajale tudi t. i. direktne zračne poti, ki so omogočale letenje brez prelomov ali točk na daljših razdaljah.

Napredna tehnologija, veliko število letov in dejstvo, da je evropski zračni prostor eden najprometnejših, zagotovo pa najkompleksnejši za upravljanje, so združili osrednje deležnike v letalskem prometu – prevoznike, regulatorje, izvajalce kontrole zračnega prometa, industrijo in druge, z namenom obsežne nadgradnje sistema zračnega prometa, kot ga poznamo danes. Postavljen je bil krovni načrt Single European Sky, ki predvideva številne funkcionalne spremembe v smeri optimizacije in modernizacije.

Eden večjih korakov v načrtu Single European Sky je tudi prehod na t. i. zračni prostor brez zračnih poti. Sodobna tehnologija to omogoča, izjemno zapleteni sistemi zračnih poti pa postajajo vse težji za vzdrževanje in razumevanje, predvsem pa načrtovanje letov. Cilj evropskega načrta Single European Sky je zato do leta 2022 vzpostaviti zračni prostor brez zračnih poti (Free Route Airspace) nad nivojem leta 305 oziroma nad 9000 metri, kjer poteka večina prometa na »potovalnih nivojih« (flight level).

Slovenija in Avstrija oziroma izvajalca kontrol zračnega prometa obeh držav sta leta 2015 združili moči in naredili odločen premik v smeri zračnega prostora brez zračnih poti. Projekt SAXFRA (Slovenian Austrian Cross-border Free Route Airspace) je uradno zaživel 10. novembra 2016 in postal prvi zračni prostor, ki se razteza nad ozemljem obeh držav, brez obveznih zračnih poti, na voljo 24 ur, od tal do višine pribl. 20.000 metrov. Gre za pilotni projekt v evropskem prostoru, ki v veliki meri nadgrajuje smernice Single European Sky.

Letalski prevozniki po novem v skupnem zračnem prostoru SAXFRA, kjer storitev opravljata Kontrola zračnega prometa Slovenije in Austro Control, prosto izbirajo smeri letenja (trajektorije) in tako načrte letenja najbolje optimizirajo oziroma prilagajajo svojim željam. Obvezne, na papirju predpisane zračne poti so bile izbrisane, ostajajo samo še točke, ki so na voljo uporabnikom za morebitne spremembe nivojev leta, nadzor porabe goriva in drugo. Tovrstni, prosti način izbire poti letenja nad Slovenijo in Avstrijo dnevno omogoča prihranek do 13.000 kg goriva in za 42.000 kg zmanjša količino izpustov CO₂.

V najprometnejših mesecih preleti zračni prostor pod nadzorom Kontrole zračnega prometa Slovenije več kot 1300 letal dnevno, kontrola pa se zagotavlja iz osrednjega Centra za območno kontrolo na Brniku ter štirih letaliških enot, Brnik, Portorož, Maribor in Cerklje.

Kontrola zračnega prometa Slovenije je v zadnjem desetletju pomembneje nadgradila svoje infrastrukturne in tehnološke zmogljivosti, ob tem pa tesno sodeluje s službami kontrole zračnega prometa sosednjih držav in krovno organizacijo Eurocontrol. Kontrola zračnega prometa Slovenije ostaja tudi močan povezovalni partner v regiji, ki v različnih iniciativah in na ravni evropskih projektov združuje tehnološka in strokovna znanja za varen, učinkovit in okoljsko usmerjen pretok zračnega prometa.