Ministrstvi za infrastrukturo (MZI) in gospodarstvo (MGRT) sta predstavili program, kjer so natančneje določili prednostna letališča, ki so v interesu države po neposrednih letalskih povezavah.
Pričakovali smo, da bo država uspela definirati točne letalske proge, kakor je zapisala v Zakonu o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti (ZPZVLP), kjer v prvi točki 3. člena zakona piše ”Pomoč se dodeli kot zagonska pomoč letalskim prevoznikom za začetek obratovanja nove letalske proge, določene s programom iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, itd.”, kjer je v 2. členu ZPZVLP razloženo, da je letalska proga ”v rednem zračnem prevozu serija letov med dvema krajema, ki se opravlja po redu letenja.” Iz napisanega smo pričakovali, da bosta ministrstvi točno definirali letalske proge iz Brnika, Maribora in Portoroža, ne pa samo našteli željena letališča. O tem smo vprašali tudi ministrico Bratušek na predstavitvi programa, kjer je rekla, da so te proge definirane v programu. Po pregledu programa, teh prog ni. Kot že omenjeno, našteta so samo željena letališča.
Država bi v naboru letališč morala spodbujati še dodajanje števila frekvenc na obstoječih linijah za destinacijske potnike (P2P) in tranzitne potnike (connectivity). Zato bi moral biti po našem mnenju nabor prioritetnih linij, glede na to, da švicarskih in britanskih letališč zaradi pravil EU ne sme biti v naboru sledeč:
Amsterdam AMS (KLM, Transavia) - connectivity in P2P
Barcelona BCN (Ryanair, Vueling) - P2P
Berlin BER (easyJet Europe, Ryanair, Eurowings) - P2P
Beograd BEG (Air Serbia) - connectivity in P2P
Dunaj VIE (Austrian Airlines) - connectivity in P2P
Helsinki HEL (Finnair) - connectivity
Kopenhagen CPH (SAS) - connectivity in P2P
Madrid MAD (Iberia) - connectivity in P2P
Munchen MUC (Lufthansa) - connectivity in P2P
Pariz CDG (Air France) - connectivity in P2P
Rim FCO (ITA Airways) - connectivity in P2P
Skopje SKP (Wizzair) - P2P
Varšava WAW (LOT) - connectivity in P2P
V naboru se nikakor ne bi smela pojaviti sekundarna letališča večjih mest, kot sta se Orly v Parizu (Transavia France) in Charleroi pri Bruslju (Wizzair). Destinaciji sta že bili operirani in nato zaradi odločitve prevoznikov odpovedani ali prekinjeni. Natančnih razlogov ne vemo, kljub vsemu verjetno nista bili ravno najbolj profitabilni. Namesto njiju bi se moralo vzpodbujat pogostost frekvenc na njihova primarna letališča, torej na Charles de Gaulle v Parizu (CDG) in na glavno bruseljsko letališče (BRU). To je podobno, kot če bi se na spisku našlo drugo letališče v Varšavi, Modlin (WMI) ter ne Chopin (WAW), ali Ciampino (CIA) v Rimu, namesto Fiumicino (FCO).
Merila, ki so določena, so nemerljiva in določena celo pisana na kožo zgolj in samo enemu slovenskemu mednarodnemu letališču, to je Ljubljani. Pet od šestih meril nima določenih meril ali lestvice, po čem se bodo ocenjevali prijavljeni prevozniki z določenimi letališči. Edino merljivo merilo je letenje v časovnem bloku, kjer se bodo delile točke glede na čas odhoda. Prevozniki, ki bodo načrtovali svoje odhode iz katerega izmed slovenskih letališč med 6. in 9. uro zjutraj (verjetno gre za lokalni čas, ampak tega v program ni določeno), bodo lahko prejeli 10 ali 13 točk, odvisno ali so v skupini A ali skupini B. Prevozniki, ki bodo načrtovali svoje prihode v Slovenijo med 19. in 23. uro zvečer, bodo lahko za to dobili 5 ali 7 točk. Pri obeh pogojih mora biti vsaj 50% letov izvedenih znotraj teh navedenih blokov. To merilo je krivično do letališča v Portorožu in Mariboru, ki imata omejen delovni čas med 8. in 20. uro ali celo bistveno manj. V oči bode, da tema letališčema v večini odpiralni čas določi prav ministrstvo, v kolikor sami ne uspeta doseči soglasja z uporabniki in letališkimi službami. Prevoznik mora let odpovedat, v kolikor pride do zamude, ker ne bo uspel opraviti letalske operacije znotraj publiciranega rednega odpiralnega časa letališča. Uredba o načinu usklajevanja obratovalnega časa javnega letališča (UL RS, št. 9/07), ki jo je leta 2007 sprejela Vlada RS, določa, da se mora vsakršno usklajevanje obratovalnega časa javnega letališča zaključiti vsaj 24 ur prej. Izjema so nujni primeri (humanitarni leti, leti iskanja in reševanja, ambulantni leti, ipd.), kjer mora usklajevanje med vsemi letališkimi službami biti zaključeno vsaj 6 ur prej.
Ostala merila so:
Število dodatno prepeljanih potnikov v enem letu (lestvično točkovanje od predvidenega največjega do najnižjega števila potnikov v enem letu);
Število letalskih povezav letalskega prevoznika iz namembnega letališča (lestvično točkovanje od največjega do najnižjega števila neposrednih letov iz namembnega letališča z isto vozovnico);
Red letenja na letališča Republike Slovenije, na katerih se opravlja mednarodni zračni prevoz potnikov (lestvično točkovanje od največjega do najnižjega števila odhodnih letov iz Slovenije na teden);
Višina letalske prevoznine (lestvično točkovanje od najnižje do najvišje možne cene enosmerne vozovnice v ekonomskem razredu);
Doseganje trajnosti v letalstvu (a. ukrepi za varstvo okolja v letalstvu (SAF in drugi alternatvni viri goriv – v Sloveniji tankanje s SAF gorivi niti ni možno, zato je to merilo zelo neumestno; b. ukrepi nižanja hrupa, ki ga ustvarjajo letala – operaterji z novejšimi letali, več točk dobi; c. ukrepi ravnanja prevoznika z odpadno embalažo in drugimi odpadki).
Tako kot že predhodno omenjeno, merila niso ovrednotena niti kazni za neizpolnjevanje pogojev. Prevozniki nikakor ne morejo vedeti kako dobro bodo ocenjeni, ker ni lestvice, po kateri bi se lahko orientirali. Verjetno bomo prišli do situacije, ko bodo prevozniki poslali prijave z zahtevanimi podatki in dokumenti, vendar dejansko nove letalske povezave ne bodo začeli leteti ali dali v prodajo letalskih vozovnic, ker ne bodo vedeli, koliko točk bodo dosegli na razpisu po zgoraj naštetih merilih ter nato odstotek subvencije letaliških pristojbin. Tovrsten način se nam zdi zelo zavajajoč za vse zainteresirane prevoznike, hkrati pa bo lahko povzročil zmedo med potniki. Prevoznik se bo prijavil na razpis, dal v prodajo letalske vozovnice, po možnosti že pričel z letenjem, nato pa ker bo na razpisu slabše ocenjen, kar bo tangiralo v nižji odstotek subvencij, lete odpovedal. Prevoznik bo ugotovil, da je letenje pri takšnem odstotku subvencije nerentabilno, ter bo napoved linije preklical, masa potnikov pa bo ostala brez leta, verjetno le s povrnjeno kupnino, medtem ko jim plačane transferje in namestitve ne bo poravnal nihče.
Na podlagi 6. točke (Spodbujevalni učinek) iz 3. poglavja programa, se državna pomoč ne bo mogla dodeliti prevozniku, ki bo želel vzpostaviti letenje na povezavi, ki se že dejansko odvija ali če je le ta že napovedana od katerega koli drugega prevoznika ter se za njo v rezervacijskem sistemu vozovnico že lahko kupijo. Seveda bi subvencijo dobil samo en, tisti, ki bi prejel na razpisu več točk glede na merila, kar pa bi verjetno bil KLM, ki ima več destinacij iz Amsterdama, kar je tudi največja utež pri merilih. Ampak bi šlo na tesno s Transavio pri ostalih merilih. Potemtakem pridemo do zaključka, da na podlagi programa letališč, lahko je določena linija subvencionirana samo za enega prevoznika, kljub temu da bi lahko bila konkurenca dobrodošla za potnika s stališča nižje letalske vozovnice.
Do subvencij v letošnji poletni sezoni ne bodo upravičeni prevozniki:
Aegean Airlines z leti v Atene (povezava je že najavljena s strani grškega prevoznika Aegean Airlines, karte so že v prodaji za lete od 6. junija 2023 dalje 2x tedensko torek, petek),
Transavia z leti v Amsterdam (prevoznik se vrača s poletnim voznim redom na Brnik, do subvencij ne bo opravičena ker so leti že v prodaji; Transavia bo letela 3-4x na teden to poletje, skoraj neverjetno pa je, da bi še večkrat, ker se amsterdamsko letališče sooča z omejitvami zaradi pomanjkanja kadra ter omejitev zaradi hrupa v okolici letališča, zato določen promet poslovnega letalstva že selijo na Lelystad, prevozniki pa morajo zmanjševat število letov),
Finnair z leti v Helsinke (prevoznik je napovedal vrnitev to poletno sezono z več tedenskimi leti, po tem ko je odprtje mej po pandemiji udejanila Kitajska, kajti večinoma to povezavo koristijo skupine iz Daljnega Vzhoda, ki prihajajo na dopuste v te dele Evrope, ter nato z avtobusi potujejo in raziskujejo – zelo pogosto je, da skupina prileti v Ljubljano ter nato iz tega dela Evrope čez teden ali dva odleti iz Dubrovnika, v vmesnem času pa si ogledajo znamenitosti na tej poti (Postojnska jama, Plitvička jezera, mesta ob jadranski obali, itd.); da bi prevoznik lete opravljal še pozimi, je zelo majhna možnost, če sploh, ker skupinskih gostov iz Daljnega Vzhoda praktično ni v tem letnem času),
Transavia France z leti na Pariz Orly (to je poleg Bruselj Charleroi še eno večje (negativno) presenečenje; na to letališče že leti Transavia, ki je tekom zime lete prekinila, ampak jih namerava v aprilu ponovno obnoviti 2x tedensko; da je to letališče na spisku, je to lahko samo za to, da bi linija ostala čez celo leto, torej tudi pozimi, ampak kljub temu da je ni bilo to zimo, Slovenija ni ostala nepovezana s Parizom, na letališče Charles de Gaulle, ki je glavno pariško letališče 1-2x dnevno leti Air France skozi celotno leto, tudi cene so konkurenčne, da o povezavah dalje po Evropi in svetu niti ne govorimo; namesto tega letališča bi lahko bilo katero drugo),
Razpis, ki bi naj bil objavljen po odobritvi Bruslja je naravnan zelo gasilsko. Gasi se porazno stanje rednih letalskih povezav iz Slovenije. Država že več let spodbuja samo lete iz Brnika. Nesramno se zapostavlja razvoj Portoroža in Maribora, kljub temu, da imata izjemen potencial, ki ga pa država oz. njeni uradniki namerno ali pa nezavedno dušijo.