V soboto, 11. maja 2024,  je letališče Franjo Tuđman v Zagrebu gostilo letalski miting AirVG 2024 (Air Velika Gorica).

Dogodek je privabil mnoge ljubitelje letalstva iz cele Evrope, saj je bil na sporedu zadnji javni nastop hrvaških lovcev MiG-21 pred upokojitvijo. Organizatorji dogodka so omogočili udeležbo 10.000 navdušencem in 350 planespotterjem ter predstavnikom medijev. Karte, ki so bile na spletu na voljo brezplačno, so pošle v rekordnem času.

Statični prikaz

Hrvaško vojno letalstvo je predstavilo vse tipe letal in helikopterjev, ki jih trenutno uporablja, z izjemo flote za gašenje požarov, ki jo sestavljajo letala Air Tractor AT-802 in Canadair CL-415.

Enosedežni Rafale F-3R (registrska oznaka 153) se je sončil na ploščadi ob dveh zgodovinskih MiG-ih. Prvih šest Dassaultovih večnamenskih lovcev je v Zagrebu pristalo 25. aprila, naslednjih šest bodo dostavili pred koncem leta. Razstavljen Rafale je bil opremljen z dvema pomožnima rezervoarjema za gorivo tipa RPL 741 kapacitete 2000 litrov. Ob tem je stal kultni MiG-21UM (165) v posebni poslikavi "Kockica" v rdeči in beli barvi šahovnice hrvaškega grba. Letalo je prizemljeno že več let, hranijo pa ga v vojaškem delu zagrebškega letališča. Drugo letalo je bilo MiG-21R (26112)  "Rudijev MiG", s katerim  je hrvaški pilot Rudolf Perešin 25. oktobra 1991 prebegnil iz letalske baze Jugoslovanskega vojnega letalstva Željava - Bihać v Celovec. Perešin je po misiji, ki je predvidela opazovanje umika enot JLA preko Luke Koper najprej odletel proti Ljubljani in potem se usmeril proti Avstriji, kjer je tudi pristal. Letalo je ohranilo oznake RV i PVO in je bilo, med drugim, razstavljeno tudi na zračnem šovu AirPower v Zeltwegu leta 2011. Avstrija je letalo vrnila Hrvaški leta 2019. Perešin je med Hrvaško osamosvojitveno vojno opravil več bojnih poletov, umrl je 2. maja 1995 ko so njegovo letalo (MiG-21) sestrelili v bližini Stare Gradiške, njegovo truplo so vrnili svojcem šele leta 1997.  Dandanes se njegovemu spominu poklonijo tudi z organizacijo vsakoletnega letalskega mitinga "Susreti za Rudija". Tretji in zadnji MiG na ogled je bil MiG-21bis D (133), ki je bil postavljen na drugem območju letališke ploščadi, blizu helikopterjev. Letalo je eno izmed zadnjih tega tipa, še v uporabi, je bilo opremljeno s tremi pomožnimi rezervoarji. Na statičnem prikazu je Hrvaško vojno letalstvo predstavilo še Pilatus PC-9M (rezervno letalo skupine Krila Oluje) in šolsko letalo Zlin 242L.

Hrvaško vojno letalstvo je razstavljajo vse tipe helikopterjev ki jih premore njigova  flota, začenši z Bellom 206B “Jet Ranger” (604) in OH-58D “Kiowa Warrior”. Ob njih je bil parkiran UH-60M “Black Hawk” iz vojaške baze Zagreb - Lučko. Edini helikopter sovjetskega izvora še v uporabi hrvaškega letalstva je Mi-171sh. Ob njem je bil še zadnji helikopter na ploščadi in tudi edini tuji gost na dogodku, AS-532AL Cougar Slovenske vojske. Posadka je s Cougarjem priletela iz vojaškega letališča Cerklje ob Krki, kamor se je tudi vrnila po koncu mitinga.

Hrvaške oborožene sile so predstavile še dva brezpilotna letalnika Orbiter 3b, medtem ko je civilni del predstavitve vključeval motorno jadralno letalo Scheibe SF.25C Falke in dve jadralni letali tipa Glasflugel H205 Club Libelle in Eiriavion PIK-20-D.

Letalski program

Letalski program so otvorili člani akrobatske skupine Krila Oluje, ki so s šestimi Pilatusi PC-9M vzleteli ob 15h. Skupina se je predstavila s približno dvajset minutnim programom. Civilni promet na letališču potekal nemoteno med odmori med raznimi predstavami. Krilam Oluje je sledil dokaj zanimiv prikaz zmogljivosti letala Zlin Z 242L.

Na prizorišče je nato priletel helikopter Mil Mi-171sh iz katerega je skočil padalec, ki je pristal na vzletni stezi. Tako se je začela simulacije operacije CSAR (bojnega iskanja in reševanja) ki je vključevala Mi-171sh, iz katerega se je izkrcala skupa vojakov medtem ko sta v podporo reševalne akcije letališče preletavala helikopterja OH-58D Kiowa Warrior.

Zatem je sledil najbolj pričakovana točka dneva. Enosedi Rafale(150) in MiG-21bis (116), sta se počasi pripeljala mimo publike po vozni stezi. Rafale je imel pod trupom nameščen pomožni rezervoar, medtem ko je bil MiG, z repno poslikavo ob 25. obletnici hrvaškega vojaškega letalstva, v t.i. “čisti konfiguraciji”. Rafale je vzletel prvi, kmalu zatem mu je sledil še MiG, oba pa sta stezo zapustila s pomočjo dodatnega izgorevanja. Letali sta izvedli več manevrov pred publiko, od nizkih preletov do sodčkov, nato pa sta se združilivi v foramcijo in tako preleteli vzletno pristajalno stezo ob spremljavi pesmi Rim Tim Tagi Dim, s katero je hrvaški pevec Baby Lasagna nastopal na sobotnem finalu Evrovizije. Kmalu zatem je MiG pristal z uporabo zaviralnega padala. Pilot Rafala je medtem izvedel še zadnji nizki prelet pred  pristankom.

Letalski program je zaključila predstava helikopterja Bell 206 Jet Ranger 393. helikopterske eskadrile, za zadnji pozdrav pa so spet poskrbeli člani skupine Krila Oluje, ki so po vzletu proti domači bazi na letališču Zemunik pred publiko izvedli še nekaj akrobatskih figur.

AIRVG je hrvaško vojno letalstvo izkoristilo bodisi za javno slovo lovcem MiG-21(ki bodo sicer na hrvaškem nebu leteli še nekaj mesecev) kot tudi za predstavitev novih Rafalov in ostalih letal in helikopterjev v uporabi. Ob 13h so na panelni razpravi “Kako postati vojaški pilot” podrobneje orisali karierno pot bodočega pilota, z letalskimi nastopi pa so zagotovo marsikaterega prisotnega mlajše generacije navdušili za ta poklic. V starem terminalu je zagrebškega letališča je bilo sicer prisotnih prib. ducat manjših stojnic s katerimi so se predstavila razna letalska podjetja in inštitucije.

Besedilo: Aljoša Jarc

Hrvaška z novimi bojnimi letali

Hrvaška je 25. aprila slovesno prejela prvih šest, od 12 večnamenskih bojnih letal Rafale, ki jih je kupila od Francije. Gre za največji oborožitveni nakup na Hrvaškem po osamosvojitveni vojni. Večnamenska bojna letala Rafale, ki so prispela v operativno bazo poleg Zagreba pomenijo veliko prenovo hrvaških zračnih sil in nadomeščajo dosedanjo floto starajočih se letal MiG-21 .

Gre sicer za rabljena letala Rafale, a opremljena z najsodobnejšimi sistemi nove generacije. Poleg tega imajo zmožnost uporabe različnega nabora orožja zrak-zrak in zrak-zemlja. Hrvaška bo prejela 10 enosedežnih in dva dvosedežna letala, prvih šest je že prispelo, preostala letala pa prejmejo naslednje leto. Posel je bil podpisan leta 2021 s francoskim proizvajalcem letal Dassault Aviation in naj bi bil vreden več kot milijardo evrov. Poleg letal pogodba zajema tudi oborožitvene sisteme, rezervne dele, logistiko in usposabljanje.

Po podatkih hrvaškega ministrstva za obrambo, so hrvaški piloti začeli usposabljanje na Rafalu že leta 2023. Skupina 12 hrvaških pilotov je začela usposabljanje v Saint-Dizierju, spremljajoče osebje in vzdrževalci pa so se usposabljali v Mont-de-Marsanu. Francija bo tako zagotovila usposabljanje za približno 80 pripadnikov hrvaških oboroženih sil.

Francija naj bi preostalih šest bojnih letal Rafale dobavila leta 2025. Z naslednjo serijo dobavljenih letal želi Hrvaška vzpostaviti celotno eskadriljo do sredine leta 2025, s čimer bo dodatno okrepila svoje obrambne zmogljivosti.

Hrvaška je sicer tudi zadnja evropska država, ki ima v svojem arzenalu letala MiG-21, od 12 pa jih je le nekaj v operativni uporabi. Nakup rabljenih francoskih reaktivnih letal Rafale bo Hrvaški omogočil zamenjavo zastarele flote reaktivnih letal MiG-21, ki izvirajo še iz sovjetskega obdobja.

Besedilo: Sašo Jalšovec