Objavljamo tretji članek Matije Krajnca direktorja Aero 4M/Amelia iz serije Pogled na stanje letalstva v katerem želi predstaviti še nekaj misli o delovni sili in priložnostih, ki jih sam vidi v tej čudoviti industriji.

Kadri, kadri, kadri.

Kako jih pridobiti? Kako jih razviti? In kako jih zadržati? To so teme, ki so vse bolj pogoste na konferencah po koncu COVIDa. Projekcije so precej različne in v svoji črnogledosti se gibljejo od rahlega pesimizma do skorajšnje apokalipse.

Začnimo z najbolj udarno novico izpred meseca dni. V ZDA je povprečna starost mehanika 54 let! Pri čemer jih je danes več kot 40% starejših od 60 let [1]. Z drugimi besedami, približno polovica vseh mehanikov se bo upokojila v naslednjih 10 letih. V ZDA se tako do leta 2030 pričakuje pomanjkanje 30.000 mehanikov in 30.000 Pilotov [2]. Evropa je danes malce bolje uravnotežena, a tudi na tej strani Atlantika nam zmanjkuje pilotov, o pomanjkanju mehanikova pa nisem našel verodostojnih podatkov. Po podatkih EASE je več kot polovica pilotov starejših od 50 let in do leta 2032 naj bi nam jih v Evropi primanjkovalo približno 17.000 [4]. Manjka pa tudi drugih letalskih poklicev – stevardes, zemeljskega osebja, inženirjev in kontrolorjev zračnega prometa (od leta 2022 naprej smo redno priča zaprtim delom zračnega prostora zaradi pomanjkanja kontrolorjev [5]).

Za trenutno stanje je precejšen krivec COVID. Neposredno zato, ker je med pandemijo veliko ljudi izgubilo službo v industriji in se posledično usmerilo drugam. Posredno, pa zato, ker skozi prizmo današnjega časa letalstvo enostavno ni več »in«. Spodaj naštevam nekaj razlogov zakaj se vse manj ljudi odloča za poklice v letalstvu:

• Letalstvo ni videno kot zelena industrija prihodnosti, temveč težak in umazan ostanek industrijske dobe, ki temelji na fosilnih gorivih in zastruplja svet.
• Pilot, stevardesa, mehanik, zemeljsko osebje… ne morejo delati od doma in imeti prilagodljivega urnika. Še več, letalstvo se ne ustavi, torej se dela ponoči, za vikende in praznike. Veliko delavnikov je fizično napornih, saj so preživeti na nogah pred strankami.
• Poklici so stresni. Marže so nizke in posledično mora produktivnosti biti visoka. Letala morajo leteti, da odslužijo visoke investicije in potniki nikoli niso veseli, če morajo malce počakati. Da pa bo mera polna se morebitne napake žal plačajo tudi s krvjo.
• Večina poklicev v letalstvu je regulirana in s seboj prinese precejšnjo količino birokracije. Vsaj na videz prostora za improvizacijo in kreativnost ni veliko
• Letalski poklici zahtevajo večletno izobrazbo, ki je draga in zahteva določeno mero dolgoročnega načrtovanja, odrekanja in odločnosti.

Iskalcem zaposlitve, ki jih sektor zanima, se tako obetajo zlati časi, saj gre skladno z ekonomskimi pravili pričakovati, da se bodo pogoji za delo izboljševali dokler bo kadra premalo.

Kdo bo to plačal?

Celotna letalska industrija, od delavcev za pultom, ki vsa prijavijo na let, do carinikov, ki vam pregledajo prtljago ob prihodu, ter vseh ostalih vmes, ki skrbimo, da se let lahko izvede, vsi s(m)o plačani iz denarja od prodanih kart. To je poleg subvencij edini vir  za celotno industrijo. Poleg vseh zaposlenih v verigi pa moramo iz prodanih kart plačati še vse takse, dajatve, pristojbine in davke, ki jih poberejo države neposredno. Ne pozabimo še na gorivo, letala, rezervne dele, računalniške sisteme, ter vse ostale posredne stroške, ki jih ima vsako podjetje. Vse to se financira iz cene letalske karte.

Vprašanje, ki se tako zastavlja vsem potnikom: “Boste pripravljeni plačati dražjo karto?” Oziroma se posledično postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bodo karte postale tako drage, da si bo manj ljudi lahko privoščilo potovanje z letalom? V tem primeru se bo strošek celotne verige porazdelil na manj ljudi in posledično bodo morale karte biti še držaje. In ker bodo karte še dražje, bo letelo še manj ljudi in bo strošek porazdeljen še na manjše število prodanih kart …

Ohranjanje ravnovesja

Letalstvo že v osnovi temelji na ravnovesju med vzgonom, potiskom, uporom in težnostjo.

V poslovnem svetu letalstva pa med stroški, regulacijo, potrebo po potovanju in sanjami ter inovativnostjo.

Prepričan sem, da se bo to iskanje ravnotežja nadaljevalo tudi naprej. Zanimivih izzivov je precej

• Nadaljnja digitalizacija in uporaba umetne inteligence v vseh procesih
• Robotizacija izdelave in uporabo 3D tiskanja za letalske komponente
• Prehod na okolijsko vzdržen način letenja
• Izboljšanje letalske varnosti
• Novi poslovni modeli
• Odprava trenj med vsemi različnimi procesi in deležniki
• Kako narediti letalstvo spet “privlačno/relevantno” za vse
• ...

Trdno verjamem, da je v letalstvu več kot problemov edino še sanjačev. Sanjačev in inovatorjev, ki si vedno znova izmišljujejo načine, da spet občutijo tisti neverjeten občutek, ko se letalo odlepi od tal in zemljo opazujejo s ptičje perspektive. Saj je naš posel lep tudi zato ker se dogaja v zraku kamor ljudje brez tehnologije ne moremo. V letalstvu se vseskozi preizkušajo nove tehnologije, novi pristopi in drugačne ideje, ki bodo poskrbele za nadaljnjo ravnovesje.

V Sloveniji imamo dobro letalsko industrijo

Torej, če iščete nove izzive ali celo novo kariero. Če imate doma najstnike, ki še ne vedo kaj bi? Ste študent ali študentka, ki išče prakso? Ali pa imate vnuke, ki radi gledajo pod nebo. Povejte jim, da je letalstvo polno priložnosti. Pa da imamo tudi v Sloveniji dobro letalsko industrijo. Morda res nismo največji, a na zahtevnem svetovnem trgu smo se obdržali zato ker smo strokovni, odzivni in opravljamo kvalitetno delo, oziroma po domače »obvladamo svoj posel«. V Sloveniji smo [6, 7, 8, 9]*:

• 10 letalskih prevoznikov – od majhnih poslovnih letal, do tovornih orjakov
• 5 organizacij za delo v zraku – za »metanje« padalcev, snemanja iz zraka in oskrbovanja koč
• 20 organizacij za vzdrževanje letal – vse od enosedežnih jadralnih letal do širokotrupnih medcelinskih velikanov
• 13 organizacij za vodenje plovnosti – inženirji, ki skrbijo, da so letal varna
• 2 organizaciji za načrtovanje letal – iz sanj na papir
• 3 organizacije za izdelavo letalskih delov in komponent – iz papirja v realnost
• 40 letalskih šol – za vse tipe pilotskih dovoljenj
• 3 šole za mehanike – da bodo letala še dolgo letela
• 10 aeroklubov – za najbolj goreče ljubitelje letalstva
• 1 kontrolo zračnega prometa – da je v zraku red
• 1 agencija za civilno letalstvo - da celotni sistem deluje
• 3 mednarodna letališča, kjer se začne vsak let

*več organizacij ima po več certifikatov

Zraven pa je tudi še precej podjetji, ki ne potrebuje certifikata za svoje delo, a je vseeno v svetovnem vrhu jadralnega letalstva, padalstva in zmajarstva. Pa je še malo morje posameznikov, ki so si delo našli v tujini.

Zatorej brez skrbi, tudi v prihodnje bomo leteli! Boš z nami?

Naslovna foto in renderja: vir Amelia

[1] https://www.cnbc.com/2025/06/08/trump-jobs-aviation-airplanes-engines.html?__source=iosappshare%7Ccom.apple.UIKit.activity.CopyToPasteboard

[2] https://www.oliverwyman.com/our-expertise/insights/2022/jul/airline-pilot-shortage-will-get-worse.html

[3] https://www.easyeasa.com/post/will-there-be-a-pilot-shortage-in-europe-demand-jobs-and-opportunities-for-future-pilots

[4] https://www.boeing.com/content/dam/boeing/boeingdotcom/market/assets/downloads/2025-pto-download.pdf

[5] https://simpleflying.com/bad-getting-worse-looming-strikes-air-travel-delays-cancelations-europe/

[6] https://www.caa.si/seznami-imetnikov-dovoljenj.html

[7] https://www.caa.si/seznam-imetnikov-dovoljenja-za-izvajanje-letalskih-dejavnosti.html

[8] https://www.caa.si/seznami.html

[9] https://www.caa.si/organizacije-za-usposabljanje-letalskega-in-kabinskega-osebja.html