Ob požaru na Krasu leta 2022 je potekala največja intervencija te vrste v zgodovini samostojne Slovenije, ki je spodbudila razmislek o prihodnosti gašenja iz zraka. Čeprav so pri gašenju sodelovali helikopterji Slovenske vojske, Policije in tujih zračnih sil, je postalo jasno, da država za učinkovito obvladovanje vse pogostejših in obsežnejših požarov potrebuje lastno specializirano zmogljivost. Tako je bila ustanovljena namenska enota za podporo gašenju iz zraka, ki danes deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Vzpostavitev prve namenske enote za podporo gašenju iz zraka je bila precej zahtevnejša, kot se morda zdi na prvi pogled. »Nakup letal je predstavljal le en del zgodbe. Veliko zahtevnejši so bili oblikovanje organizacije, razvoj postopkov, vzpostavitev logistične podpore in predvsem usposabljanje kadra,« je povedal vodja sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka pilot Mitja Vidmar. Največji organizacijski izzivi pri vzpostavitvi enote so bili pridobitev strokovnega kadra, njegovo usposabljanje in vzdrževanje letal. Naslednji izziv pa je logističen, saj enota še nima svojih prostorov za letala. Ta so zato bazirana predvsem na letališčih v Ljubljani in Mariboru, njihovo vzdrževanje pa izvaja pogodbeni partner. Dolgoročna rešitev je namenski hangar, ki naj bi bil po sedanjih načrtih zgrajen na ljubljanskem letališču. Slovenija pred ustanovitvijo enote ni imela pilotov, usposobljenih za gašenje z letali Air Tractor, zato je bila pomoč iz tujine ključnega pomena. »Tuji piloti so nam zelo pomagali s svojimi izkušnjami in znanjem, kar je bistveno pospešilo naše usposabljanje. Prav zaradi tega sodelovanja je razvoj enote potekal precej hitreje, kot bi sicer,« je pojasnil Vidmar. Danes samostojno leti pet slovenskih pilotov, dodatni trije pa se še usposabljajo. Pot do operativne usposobljenosti je dolga in zahtevna. Kandidati morajo najprej izpolnjevati osnovne pogoje za letenje na tem tipu letala, nato jih čaka večstopenjsko specializirano usposabljanje. Koliko časa posameznik potrebuje do popolne samostojnosti, je odvisno od njegovega predznanja in napredka med šolanjem. Še pomembnejše od števila ur letenja pa so osebnostne lastnosti pilota – mirnost, predvidevanje in situacijsko zavedanje. »Prav te lastnosti omogočajo sprejemanje pravilnih odločitev v okolju, v katerem se razmere spreminjajo iz minute v minuto in lahko ima že manjša napaka resne posledice,« je poudaril Vidmar.

Izzivalno okolje in zahtevno letenje

Slovenija je zelo razgibana država z omejenim številom primernih lokacij za zajem vode. Primerne so vse vodne površine, ki imajo vsaj 1,5 kilometra odprtih površin v ravni liniji. Takšne površine so v Sloveniji na rekah Dravi in Savi, nekaterih jezerih v Bohinju, Velenju, na Bledu in Ptuju ter na določenih območjih morja v Ankaranu, Kopru, Piranu in Portorožu. Nekatera jezera zaradi ovir ter razvejanosti vodnih površin še niso primerna za zajem vode, med njimi tudi Šmartinsko jezero. Lokacije so določili na podlagi izvidovanja iz zraka, ogledov na tleh in sodelovanja z upravljavci vodnih površin. »Požarna sezona uradno traja od 15. maja do 15. septembra, vendar se zaradi podnebnih sprememb operacije vse pogosteje izvajajo tudi zunaj tega obdobja,« je povedal Vidmar. Dodal je, da piloti velik del časa zunaj glavne sezone namenjajo treningu in vzdrževanju usposobljenosti, saj le stalno urjenje omogoča varno opravljanje nalog v obdobju, ko se požarna ogroženost znova poveča. Zaradi izjemne zahtevnosti letenja so piloti izpostavljeni velikim psihofizičnim obremenitvam. Od njih se pričakuje, da v zelo kratkem času opravijo veliko letov ter zajemov in odmetov vode. Na dan lahko pilot leti največ sedem ur. »Čeprav javnost največ pozornosti namenja odmetavanju vode nad požarom, so izjemno zahtevni že postopki pred tem – pristajanje na vodi in zajem vode,« je pojasnil Vidmar.

Med odmetom pilotom delo otežujejo številni dejavniki, kot so slaba vidljivost, zahteven teren, močan veter, turbulence in dim. Posebno nevarnost predstavljajo tudi visoki objekti, vetrne elektrarne in daljnovodi, ki morajo biti pred odmetom vode izklopljeni.

Usklajeno delovanje in pogled v prihodnost

Pomemben del uspeha predstavlja tudi usklajeno sodelovanje vseh služb, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Danes sodelovanje med Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, gasilci, Policijo in Slovensko vojsko poteka učinkovito. »Imamo delovno skupino za koordinacijo, ki povezuje omenjene deležnike. Ko center za obveščanje sproži alarm, se začne natančno določen postopek zbiranja podatkov in priprave posadk. Letala lahko poletijo v manj kot pol ure, pri čemer doktrina praviloma predvideva uporabo dveh letal. Na kraju intervencije se nato vzpostavi neposredna povezava z vodstvom gašenja na tleh, komunikacija pa poteka po radijski zvezi in mobilnem telefonu,« je razložil Vidmar. Letos so air tractorji sodelovali na 12 intervencijah in opravili 61 ur letenja. Ob tem so v 146 naletih na požarišča odvrgli 438.000 litrov vode. Vodo so 114 zajeli z jezer, rek ali morja. V 32 primerih pa so letala z vodo napolnili na letališčih. Najučinkovitejši so bili pri manjših in srednje velikih požarih v naravnem okolju, kjer lahko hitro omejijo širjenje požara in gasilcem na tleh zagotovijo boljše pogoje za delo. Pri industrijskih požarih njihova uporaba ni predvidena. Pri gašenju iz zraka ne gre za tekmovanje med različnimi deležniki. Air traktorji lahko odvržejo večjo količino vode, helikopterji pa omogočajo natančnejše, bolj točkovno odmetavanje. Skupaj predstavljajo eno izmed pomembnih prednosti slovenskega sistema gašenja iz zraka.

V primerjavi z državami, kot so Hrvaška, Italija, Španija ali Grčija, je slovenska flota še vedno razmeroma majhna, vendar prilagojena domačim razmeram. Država zato načrtuje njen nadaljnji razvoj. Med dolgoročnimi cilji so povečanje števila pilotov, širitev letalske flote, uvajanje brezpilotnih sistemov in dokončna ureditev infrastrukture. Po Vidmarjevem mnenju bi Slovenija potrebovala do deset operativnih pilotov in še pet pilotov, ki bi se usposabljali. Poseben poudarek ostaja tudi na mednarodnem sodelovanju, saj si lahko operativno osebje in piloti izmenjujejo dobre prakse. Slovenija je vključena tudi v mehanizem Evropske unije, v okviru katerega bo sodelovala pri zagotavljanju pomoči drugim državam.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je na današnji tiskovni konferenci povedal, da po vsej državi velja velika požarna ogroženost naravnega okolja. Na območjih občin Koper, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko pa od danes velja zelo visoka požarna ogroženost naravnega okolja. Povsod v naravnem okolju je prepovedana uporaba odprtega ognja.