Oktobra 2007 je Airbusovo potniško letalo A380 prvič poletelo s potniki na krovu. Boeing B747 (jumbo jet) ki, je danes drugo največje operativno potniško letalo na svetu je tako dobilo tekmeca. Ne samo tekmeca ampak tudi najhujšega konkurenta, ki bo primat že več kot trideset let starega, a še vedno zelo uspešnega jumbo jeta na trgu velikih potniških letal zelo, zelo oslabil.
Zgodba se je začela že davnega leta 1990, ko so v Airbusu začeli razmišljati o izgradnji velikega letala, ki bi prepeljalo preko 500 potnikov na velikih razdaljah. Na ta način bi se izognili vmesnim pristankom, ki jih letala potrebujejo na preko oceanskih letih in hkrati prepeljali več potnikov kot konkurenčno letalo B747. V primerjavi z B747 bodo operativni stroški A380 za 15-20 odstotkov nižji. To bodo dosegli z večjim številkom sedežev, uporabo kompozitnih in drugih sodobnih materialov (nižja skupna masa letala) in ekonomičnejšimi turboventilatorskimi motorji . Ko so leta 1994 začeli z prvimi razvojnimi načrti so letalo poimenovali A 3XX. Konstrukcijske raziskave so pokazale, da je bolj smotrno zgraditi višji in ožji kakor širši in nižji trup letala (leteče krilo). Preko celotne dolžine letala tako potekajo trije krovi. Zgornji in srednji krov bosta namenjeni potnikom in bosta med seboj povezana z glavnim stopniščem v sprednjem delu in pomožnim stopniščem v zadnjem delu letala. Spodnji krov bo načeloma razerviran za tovor. V primeru naročnikove želje pa bi del spodnjega krova lahko preuredili v poslovno središče, spalne kabine, bar ali otroško igrišče.
Pri Airbusu načrtujejo izdelavo različnih modelov A380. Osnovni model A380-800 bo opremljen z 555 sedeži. Model (-800R) bo imel podaljšan dolet, model z oznako (-800F) bo transportno letalo z največjim koristnim tovorom 150 ton. V operativno uporabo naj bi prišel leta 2008. Načrtujejo tudi razvoj krajšega A380-700, ki bo lahko sprejel 480 potnikov in daljšega (-900), ki bo poletel z 656 potniki na krovu. Oznaka serij –700,800,900 je bila izbrana zelo samozavestno. Običaj pri novih letalih je namreč ta, da se oznake serij začnejo z nižjimi številkami (-50,-100, ...). Prav s temi visokimi števili so pri Airbusu hoteli opozoriti, da gre za tehnološko najsodobnejše letalo (state of the art), ki pomembnejših posodobitev ne bo deležno kar nekaj let. Glede na to, da je prav Airbus v civilno letalstvo uvedel sistem fly-by-wire, bi morda lahko pričakovali, da bo v novem A380 uveden sistem fly-by-light. Vendar ne bo tako! S tega pogleda očitno le ne gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki je trenutno na trgu. Prenos podatkov preko opitčnih vodov je namreč, danes povsem vsakdanja stvar v telekomunikacijskih povezavah. Optični kabli omogočajo večje in hitrejše prenose informacij, hkrati so lažji od kovinskih vodnikov in neobčutljivi na elektromagnetne motnje v okolici. Res pa je, da ta način prenosa informacij za krmarjenje letal v praksi še ni preizkušen in zato tudi varnost letenja ni popolnoma zagotovljena. Prenos informacij preko optičnih vodov pa bodo uporabili za internetno in TV napeljavo na tem letalu.
Airbus, ki je v lasti EADS ima svoje proizvodnje obrate in kooperante razkropljene po vsej Evropi. Veliko dobaviteljev pa imajo tudi na drugih celinah. Zaposljujejo preko 48500 delavcev, ki glavne komponente latala sestavljajo v različnih evropskih mestih. V grobem lahko rečemo, da krilo zgradijo v Filtonu (VB), kjer so zadolženi tudi za gorivni sistem. V Saint Nazaireu (F) so odgovorni za prednji in centralni del trupa. V Nantesu (F) izdelujejo osrednji nosilni del za krilo in zakrilca, ki so izdelana iz okrepljenih ogljikovih vlaken. Pilotsko kabino opremljajo v Meaultu (F). Smerni del repa izdelujejo v Španiji, kjer izdelujejo tudi pristajalno podvozje. Višinsko krmilo in zadnji del trupa izdelujejo v Hamburgu (D), kjer bodo sestavljeno letalo tudi notranje opremili. Posamezne komponente letala bodo z ladjami, po cesti in z letali prepeljali v Toulouse, kjer jih bodo sestavili v končni izdelek – A380.
Konstrukcijska gradiva
Pri izbiri konstrukcijskih gradiv lahko rečemo, da so za Airbus A380 izbrali najboljša gradiva kar jih danes poznamo. Vodilno vlogo vsekakor nosi material sestavljen iz plastik okrepljen z ogljikovimi vlakni (carbon fibre reinforced plastics - CFRP).
A380 je prvo letalo, ki bo imelo celoten glavni krilni nosilec izdelan prav iz tega materiala. V primerjavi z aluminijevimi zlitinami to pomeni prihranek mase v višini 1500 kg. Iz CFRP-ja bo zgrajen tudi nosilni del višinskega in smernega krmila, nosilna konstrukcija repa, nosilci zgornjega krova in pregradne tlačne stene. Osrednji del letala kamor je pritrjen nosilec za krilo bo v glavnem zgrajen prav tako iz CFRP. Oplata krila bo izdelana iz aluminjievih zlitin medtem ko bosta prednji del krila in pomožni nosilec krila zgrajena iz termoplastov. Uporabnost termosplastov za izdelavo reber in prednjih robov smernega in višinskega stabilizatorja pa še raziskujejo. Skupno bo kar 40 % konstrukcije letala zgrajenih iz CFRP-ja in izboljšanih kovinskih zlitin, ki niso samo lažje od standardnih gradiv temveč zagotavljajo tudi večjo zanesljivost in lažje vzdrževanje. Poleg omenjenih gradiv bodo uporabili tudi GLARE, ki je sestavljen iz petih do 1 mm debelih plasti (aluminija in steklenih vlaken okrepljenih s smolo). GLARE je še lažji, vzdržljivejši in odpornejši od CFRP. Iz njega bodo zgradili zgornji zunanji del trupa letala. Njegova gostota je približno 10 % manjša od gostote aluminija, kar pomeni prihranek mase okrog 800 kg. Poleg tega se ja GLARE izkazal kot zelo odporen na utrujenje, ogenj, korozijo in mehanske poškodbe. Preskusi so pokazali, da se razpoka podvržena tisoč ciklom (vzlet, let in pristanek je en cikel) komaj kaj poveča.
K zmanjšanju mase letala je pripomogel tudi premik masnega centra letala za 6 % nazaj. To pomeni, da za ohranjanje stabilnosti letala potrebuje kar 40 m2 manjše repne površine.
K zmanjšanju mase letala in hitrejšemu tehnološkemu procesu izdelave veliko pripomore tudi lasersko varjenje oplate na spodnji del trupa letala, ki je nadomestilo klasično kovičenje. V minuti lahko lasersko privarijo kar osem metrov oplate, hkrati pa tudi preverijo kakovost zvara. Nadaljna prednost te metode je izničenje možnosti nastajanja korozije, ki je bila zelo pogost pojav pri kovičenju. Skupni prihranek pri masi letala zaradi uporabe novih gradiv in tehnologij tako znaša kar 10-15 ton.
Začetek razvoja in proizvodnje tako velikaga in dragega letala je bil pogojen z najmanj petdesetimi naročili. Stroški razvoja so bili najprej ocenjeni na 7, danes pa se vrtijo okrog 12 milijard eurov. Pri Airbusu so na prva naročila čakali do leta 2000, ko so na letalskem salonu v Farnboroughu z Emirates Airlines podpisali prvo pogodbo o dobavi šestih letal. V tednu dni so potem zbrali za skupno 22 letal naročil.
Med naročniki pa razen Air France ni bilo reprezentativnih evropskih in ameriških družb in bez njih bi projekt težko stekel. S časom se je tudi to uredilo in po zadnjih podatkih (november 2008) imajo pri Airbusu naročeni 202 letali A380 od tega 17 tovornih. Njihovi kupci pa so tudi Quantas, Lufthansa, Singapore Airlines, Korean Air in FedEx in drugi. Airbus je prvega A380 dobavil Singapore Airlines (SIA) 15. oktobra 2007, deset dni kasneje je poletel na prvem komercialnem poletu. Drugo letalo ja SIA prevzel 11. januarja 2008. Emirates so prevzeli prvo letalo A380 28. julija 2008. Od oktobra 2007 do marca 2009 so A380 opravili 3000 letov in pri tem leteli 31.500 ur. Do februarja 2010 je Airbus dobavil 21 letal A380. Singapore Airlines jih ima 9, osem jih leti za Emirates, trije za Quantas in en za Air France. Do 19. maja 2010 so skupaj naleteli več kot 130.000 ur v približno 14.000 letih. Skupno so prepeljali 5 milijonov potnikov. A380 pa boste lahko videli, če boste obiskali eno od 17 letališč kamor redno letijo. Nam najbližje sta Frankfurt in Pariz, potem so tu še Hong Kong, Singapore, Auckland, Bangkok, Dubai, London, Los Angeles, Melbourne, Sydney, Tokyo in Toronto. Novembra 2009 je Air France dobil prvega A380. Z njim letijo na progi Pariz - New York. 19. maja 2010 je Lufthansa prevzela prvega od 15 naročenih A380. Z njim so začeli leteti na progi Frankfurt - Tokyo 11. junija 2010. Konec marca 2011 je bilo dobavljenih 45 letal A380.
Po prvotnih načrtih bi moral Airbus letos (2010) izdelati 45 letal A380. Po revidiranih načrtih bo ta številka občutno nižja in se bo vrtela okrog številke 20. Za leto 2009 je bilo prvotno načrtovanih 30 letal, Airbus je na začetku leta 2009 ta načrt oklestil na 18 letal, dejansko pa so jih izdelali 10. Emirates so na salonu ILA 2010 naročili kar 32 letal A380 v vrednosti 9,5
milijarde evrov. Gre za največje civilno naročilo vseh časov. Do oktobra 2010 je po svetu letelo že 37 letal A380, ki povezujejo 20 letališč. Z njimi je letelo 7 milijonov potnikov. A380 pa je pristal na 120 letališčih po svetu. Do 31. decembraa 2010 je bilo naročenih 234 letal s strani 17 naročnikov. Airbus je dobavil 41 letal. Največji naročnik je družba Emirates z 90+15 naročenimi letali. 24. februarja 2011 so predstavili prvega od desetih A380, ki jih je naročil Korean Air. Korean Air bo šesti operater, ki bo imel v svoji floti A380. Prvega bodo dobili do sredine leta 2011.
Zgodba se je začela že davnega leta 1990, ko so v Airbusu začeli razmišljati o izgradnji velikega letala, ki bi prepeljalo preko 500 potnikov na velikih razdaljah. Na ta način bi se izognili vmesnim pristankom, ki jih letala potrebujejo na preko oceanskih letih in hkrati prepeljali več potnikov kot konkurenčno letalo B747. V primerjavi z B747 bodo operativni stroški A380 za 15-20 odstotkov nižji. To bodo dosegli z večjim številkom sedežev, uporabo kompozitnih in drugih sodobnih materialov (nižja skupna masa letala) in ekonomičnejšimi turboventilatorskimi motorji . Ko so leta 1994 začeli z prvimi razvojnimi načrti so letalo poimenovali A 3XX. Konstrukcijske raziskave so pokazale, da je bolj smotrno zgraditi višji in ožji kakor širši in nižji trup letala (leteče krilo). Preko celotne dolžine letala tako potekajo trije krovi. Zgornji in srednji krov bosta namenjeni potnikom in bosta med seboj povezana z glavnim stopniščem v sprednjem delu in pomožnim stopniščem v zadnjem delu letala. Spodnji krov bo načeloma razerviran za tovor. V primeru naročnikove želje pa bi del spodnjega krova lahko preuredili v poslovno središče, spalne kabine, bar ali otroško igrišče.Pri Airbusu načrtujejo izdelavo različnih modelov A380. Osnovni model A380-800 bo opremljen z 555 sedeži. Model (-800R) bo imel podaljšan dolet, model z oznako (-800F) bo transportno letalo z največjim koristnim tovorom 150 ton. V operativno uporabo naj bi prišel leta 2008. Načrtujejo tudi razvoj krajšega A380-700, ki bo lahko sprejel 480 potnikov in daljšega (-900), ki bo poletel z 656 potniki na krovu. Oznaka serij –700,800,900 je bila izbrana zelo samozavestno. Običaj pri novih letalih je namreč ta, da se oznake serij začnejo z nižjimi številkami (-50,-100, ...). Prav s temi visokimi števili so pri Airbusu hoteli opozoriti, da gre za tehnološko najsodobnejše letalo (state of the art), ki pomembnejših posodobitev ne bo deležno kar nekaj let. Glede na to, da je prav Airbus v civilno letalstvo uvedel sistem fly-by-wire, bi morda lahko pričakovali, da bo v novem A380 uveden sistem fly-by-light. Vendar ne bo tako! S tega pogleda očitno le ne gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki je trenutno na trgu. Prenos podatkov preko opitčnih vodov je namreč, danes povsem vsakdanja stvar v telekomunikacijskih povezavah. Optični kabli omogočajo večje in hitrejše prenose informacij, hkrati so lažji od kovinskih vodnikov in neobčutljivi na elektromagnetne motnje v okolici. Res pa je, da ta način prenosa informacij za krmarjenje letal v praksi še ni preizkušen in zato tudi varnost letenja ni popolnoma zagotovljena. Prenos informacij preko optičnih vodov pa bodo uporabili za internetno in TV napeljavo na tem letalu.Airbus, ki je v lasti EADS ima svoje proizvodnje obrate in kooperante razkropljene po vsej Evropi. Veliko dobaviteljev pa imajo tudi na drugih celinah. Zaposljujejo preko 48500 delavcev, ki glavne komponente latala sestavljajo v različnih evropskih mestih. V grobem lahko rečemo, da krilo zgradijo v Filtonu (VB), kjer so zadolženi tudi za gorivni sistem. V Saint Nazaireu (F) so odgovorni za prednji in centralni del trupa. V Nantesu (F) izdelujejo osrednji nosilni del za krilo in zakrilca, ki so izdelana iz okrepljenih ogljikovih vlaken. Pilotsko kabino opremljajo v Meaultu (F). Smerni del repa izdelujejo v Španiji, kjer izdelujejo tudi pristajalno podvozje. Višinsko krmilo in zadnji del trupa izdelujejo v Hamburgu (D), kjer bodo sestavljeno letalo tudi notranje opremili. Posamezne komponente letala bodo z ladjami, po cesti in z letali prepeljali v Toulouse, kjer jih bodo sestavili v končni izdelek – A380.Konstrukcijska gradiva
Pri izbiri konstrukcijskih gradiv lahko rečemo, da so za Airbus A380 izbrali najboljša gradiva kar jih danes poznamo. Vodilno vlogo vsekakor nosi material sestavljen iz plastik okrepljen z ogljikovimi vlakni (carbon fibre reinforced plastics - CFRP).
A380 je prvo letalo, ki bo imelo celoten glavni krilni nosilec izdelan prav iz tega materiala. V primerjavi z aluminijevimi zlitinami to pomeni prihranek mase v višini 1500 kg. Iz CFRP-ja bo zgrajen tudi nosilni del višinskega in smernega krmila, nosilna konstrukcija repa, nosilci zgornjega krova in pregradne tlačne stene. Osrednji del letala kamor je pritrjen nosilec za krilo bo v glavnem zgrajen prav tako iz CFRP. Oplata krila bo izdelana iz aluminjievih zlitin medtem ko bosta prednji del krila in pomožni nosilec krila zgrajena iz termoplastov. Uporabnost termosplastov za izdelavo reber in prednjih robov smernega in višinskega stabilizatorja pa še raziskujejo. Skupno bo kar 40 % konstrukcije letala zgrajenih iz CFRP-ja in izboljšanih kovinskih zlitin, ki niso samo lažje od standardnih gradiv temveč zagotavljajo tudi večjo zanesljivost in lažje vzdrževanje. Poleg omenjenih gradiv bodo uporabili tudi GLARE, ki je sestavljen iz petih do 1 mm debelih plasti (aluminija in steklenih vlaken okrepljenih s smolo). GLARE je še lažji, vzdržljivejši in odpornejši od CFRP. Iz njega bodo zgradili zgornji zunanji del trupa letala. Njegova gostota je približno 10 % manjša od gostote aluminija, kar pomeni prihranek mase okrog 800 kg. Poleg tega se ja GLARE izkazal kot zelo odporen na utrujenje, ogenj, korozijo in mehanske poškodbe. Preskusi so pokazali, da se razpoka podvržena tisoč ciklom (vzlet, let in pristanek je en cikel) komaj kaj poveča. K zmanjšanju mase letala je pripomogel tudi premik masnega centra letala za 6 % nazaj. To pomeni, da za ohranjanje stabilnosti letala potrebuje kar 40 m2 manjše repne površine.K zmanjšanju mase letala in hitrejšemu tehnološkemu procesu izdelave veliko pripomore tudi lasersko varjenje oplate na spodnji del trupa letala, ki je nadomestilo klasično kovičenje. V minuti lahko lasersko privarijo kar osem metrov oplate, hkrati pa tudi preverijo kakovost zvara. Nadaljna prednost te metode je izničenje možnosti nastajanja korozije, ki je bila zelo pogost pojav pri kovičenju. Skupni prihranek pri masi letala zaradi uporabe novih gradiv in tehnologij tako znaša kar 10-15 ton.
Začetek razvoja in proizvodnje tako velikaga in dragega letala je bil pogojen z najmanj petdesetimi naročili. Stroški razvoja so bili najprej ocenjeni na 7, danes pa se vrtijo okrog 12 milijard eurov. Pri Airbusu so na prva naročila čakali do leta 2000, ko so na letalskem salonu v Farnboroughu z Emirates Airlines podpisali prvo pogodbo o dobavi šestih letal. V tednu dni so potem zbrali za skupno 22 letal naročil.
Med naročniki pa razen Air France ni bilo reprezentativnih evropskih in ameriških družb in bez njih bi projekt težko stekel. S časom se je tudi to uredilo in po zadnjih podatkih (november 2008) imajo pri Airbusu naročeni 202 letali A380 od tega 17 tovornih. Njihovi kupci pa so tudi Quantas, Lufthansa, Singapore Airlines, Korean Air in FedEx in drugi. Airbus je prvega A380 dobavil Singapore Airlines (SIA) 15. oktobra 2007, deset dni kasneje je poletel na prvem komercialnem poletu. Drugo letalo ja SIA prevzel 11. januarja 2008. Emirates so prevzeli prvo letalo A380 28. julija 2008. Od oktobra 2007 do marca 2009 so A380 opravili 3000 letov in pri tem leteli 31.500 ur. Do februarja 2010 je Airbus dobavil 21 letal A380. Singapore Airlines jih ima 9, osem jih leti za Emirates, trije za Quantas in en za Air France. Do 19. maja 2010 so skupaj naleteli več kot 130.000 ur v približno 14.000 letih. Skupno so prepeljali 5 milijonov potnikov. A380 pa boste lahko videli, če boste obiskali eno od 17 letališč kamor redno letijo. Nam najbližje sta Frankfurt in Pariz, potem so tu še Hong Kong, Singapore, Auckland, Bangkok, Dubai, London, Los Angeles, Melbourne, Sydney, Tokyo in Toronto. Novembra 2009 je Air France dobil prvega A380. Z njim letijo na progi Pariz - New York. 19. maja 2010 je Lufthansa prevzela prvega od 15 naročenih A380. Z njim so začeli leteti na progi Frankfurt - Tokyo 11. junija 2010. Konec marca 2011 je bilo dobavljenih 45 letal A380. Po prvotnih načrtih bi moral Airbus letos (2010) izdelati 45 letal A380. Po revidiranih načrtih bo ta številka občutno nižja in se bo vrtela okrog številke 20. Za leto 2009 je bilo prvotno načrtovanih 30 letal, Airbus je na začetku leta 2009 ta načrt oklestil na 18 letal, dejansko pa so jih izdelali 10. Emirates so na salonu ILA 2010 naročili kar 32 letal A380 v vrednosti 9,5
milijarde evrov. Gre za največje civilno naročilo vseh časov. Do oktobra 2010 je po svetu letelo že 37 letal A380, ki povezujejo 20 letališč. Z njimi je letelo 7 milijonov potnikov. A380 pa je pristal na 120 letališčih po svetu. Do 31. decembraa 2010 je bilo naročenih 234 letal s strani 17 naročnikov. Airbus je dobavil 41 letal. Največji naročnik je družba Emirates z 90+15 naročenimi letali. 24. februarja 2011 so predstavili prvega od desetih A380, ki jih je naročil Korean Air. Korean Air bo šesti operater, ki bo imel v svoji floti A380. Prvega bodo dobili do sredine leta 2011.
Največja kitajska letalska družba China Southern Airlines je 14. oktobra 2011 prevzela prvega od petih naročenih A380.
China Southern Airlines ima naročenih pet letal A380. S prvim, ki so ga prevzeli v Toulousu bodo začeli leteti v rednem potnškem prometu konec meseca. Prvi leti bodo na notranjih progah in sicer med Pekingom, Shanghajem in Guangzhoujem. Notranjim letom bodo sledili mednarodni.
'Airbus je dobavil že 58 'velikanov', China Southern Airlines pa je sedma letalska družba, ki ga je prevzela. Do sedaj so A380 naletli 350.000 ur in prepeljali več kot 15 milijonov potnikov. A380 vzleti ali pristane vsakih 15 minut', je povedal šef Airbusa Tom Enders. Kitajske letalske družbe, naj bi sicer v prihodnjih 20 letih kupile kar 200 širokotrupnih letal razreda A380.
A380 imajo v svojih flotah še Singapore Airlines, Emirates, Qantas, Air France, Lufthansa in Korean Air. S svojimi letali povezujejo 25 mest. (oktober 2011)
Število naročenih A380 se je juliju 2012 ustavilo pri 257 letalih.
Flota 89 letal A380, ki so danes v uporabi opravi vsak dan 120 komercialnih letov. A380 tako pristane oziroma vzleti vsakih 6 minut. Na mesec prepeljejo 1,25 milijona potnikov, skupno do sedaj več kot 29 milijonov. (november 2012)
A380 letijo v civilnem prometu že šesto leto. V svojih jatah pa jih ima devet letalskih družb. Z njimi so v 100.000 letih prepeljali preko 36 milijonov potnikov. Za primerjavo lahko povemo, da bi z B747 morali opraviti 140.000 letov. V Airbusu zato poudarjajo, da so razbremenili letališča in okolje. A380 so v ozračje izpustili kar 5,7 milijonov ton manj CO2 kakor bi jih letala B747. Poleg nižjih emisij je nižji tudi hrup, ki ga ta letala povzročajo.
Z A380 opravijo 140 letov na dan. Na mesec prepeljejo milijon in pol potnikov. A380 pa vzleti ali pristane vsakih deset minut. Z njimi letijo na 32 letališč, medtem, ko 50 letališč pripravljajo na prihod A380.
V prihodnjih 20 letih bo trg povpraševal po 1700 širokotrupnih letalih velikosti A380 in B747. Azijsko pacifiška regija bo obsegala 45%, Bližnji vzhod 23% in Evropa 19% trga.
Konec marca 2013 je imel Airbus 262 naročil s strani 20 naročnikov. Stotega so dobavili Malaysia Airlines sredi marca 2013.
Airbus je z A380 zaokrožil asortiman svojih potniških letal, ki obsegajo družine A300/310, A320 in A330/340.
Incidenti
Tehnični podatki:
A380 Airbus Industries, EADS
Evropa
Posadka: pilot in sopilot
Pogon: Letalo bodo poganjali štirje turboventilatorski motorji s po 311 kN potisne moči.
Cena: A380-800 375,3 mio dolarjev (jan. 2011)
Uporabnik: do avgusta 2012 je v uporabi 80 letal - Singapore Airlines, Quantas, Emirates, Air France, Lufthansa, Korean Air, China Southern Airlines in Malaysia Airlines.
'Airbus je dobavil že 58 'velikanov', China Southern Airlines pa je sedma letalska družba, ki ga je prevzela. Do sedaj so A380 naletli 350.000 ur in prepeljali več kot 15 milijonov potnikov. A380 vzleti ali pristane vsakih 15 minut', je povedal šef Airbusa Tom Enders. Kitajske letalske družbe, naj bi sicer v prihodnjih 20 letih kupile kar 200 širokotrupnih letal razreda A380.
A380 imajo v svojih flotah še Singapore Airlines, Emirates, Qantas, Air France, Lufthansa in Korean Air. S svojimi letali povezujejo 25 mest. (oktober 2011)
Število naročenih A380 se je juliju 2012 ustavilo pri 257 letalih.
Flota 89 letal A380, ki so danes v uporabi opravi vsak dan 120 komercialnih letov. A380 tako pristane oziroma vzleti vsakih 6 minut. Na mesec prepeljejo 1,25 milijona potnikov, skupno do sedaj več kot 29 milijonov. (november 2012)
A380 letijo v civilnem prometu že šesto leto. V svojih jatah pa jih ima devet letalskih družb. Z njimi so v 100.000 letih prepeljali preko 36 milijonov potnikov. Za primerjavo lahko povemo, da bi z B747 morali opraviti 140.000 letov. V Airbusu zato poudarjajo, da so razbremenili letališča in okolje. A380 so v ozračje izpustili kar 5,7 milijonov ton manj CO2 kakor bi jih letala B747. Poleg nižjih emisij je nižji tudi hrup, ki ga ta letala povzročajo.
Z A380 opravijo 140 letov na dan. Na mesec prepeljejo milijon in pol potnikov. A380 pa vzleti ali pristane vsakih deset minut. Z njimi letijo na 32 letališč, medtem, ko 50 letališč pripravljajo na prihod A380.
V prihodnjih 20 letih bo trg povpraševal po 1700 širokotrupnih letalih velikosti A380 in B747. Azijsko pacifiška regija bo obsegala 45%, Bližnji vzhod 23% in Evropa 19% trga.
Konec marca 2013 je imel Airbus 262 naročil s strani 20 naročnikov. Stotega so dobavili Malaysia Airlines sredi marca 2013.
17. november 2013
A380 so naleteli preko milijona ur v skoraj 140.000 komercialnih letih. Skupno so z njimi prepeljali 50 milijonov potnikov. Vsakih pet minut vzleti oziroma pristane en A380 na enem od 34 letališč, kjer imajo svoje izhodišče. Emirates so 17. novembra 2013 naročili 50 letal A380, kar pomeni, da jih bodo imeli v svoji floti kar 140. 17. novembra so prevzeli 39 letalo A380. Skupaj imajo naročenih 309 letal. Dobavljenih pa je 115. Z njimi letijo:
- Singapore Airlines
- Emirates
- Qantas
- Air France
- Lufthansa
- Korean Air
- China Southern Airlines
- Malaysia Airlines
- Thai Airways International (THAI)
- British Airways
- Maja 2014 je bilo v uporabi 124 letal. Skupaj pa naročenih 324. Emirates jih ima z 48.
- Julija 2014 so Emirati dobili petdesetega A380, prvega so dobili julija 2008. Skupno je Airbus od leta 2007 dobavil 136 letal A380.
Airbus je z A380 zaokrožil asortiman svojih potniških letal, ki obsegajo družine A300/310, A320 in A330/340.
Incidenti
Tehnični podatki:
A380 Airbus Industries, EADS
Evropa
Posadka: pilot in sopilot
Pogon: Letalo bodo poganjali štirje turboventilatorski motorji s po 311 kN potisne moči.
| Mere: | |
| - dolžina | 73 m |
| - dolžina potniške kabine | 50,68 m |
| - premer trupa | 7,14 m |
| - višina | 24,1 m |
| - razpon krila | 79,8 m |
| - površina krila | 845 m2 |
| Zmogljivosti: | |
| - največja vzletna masa | 560 ton |
| Masa: | |
| - masa brez goriva | 361 ton |
| - prostornina prtljažnega prostora | 66,4 m3 |
Cena: A380-800 375,3 mio dolarjev (jan. 2011)
Uporabnik: do avgusta 2012 je v uporabi 80 letal - Singapore Airlines, Quantas, Emirates, Air France, Lufthansa, Korean Air, China Southern Airlines in Malaysia Airlines.
Naročniki: Air France 12, China Southern 5, Emirates 140, Etihad 4, ILFC 10, Kingdom Holding Company 1, Kingfisher Airlines 5, Korean Air 5, Lufthansa 15, Malaysia Airlines 6, Qantas Airways 20, Qatar Airways 5, Singapore Airlines 19, Thai Airways 6, Virgin Atlantic 6; opcije: British Airways 12, Grupo Marsans 4
Uporabnikom sta na voljo motorja dveh različnih proizvajalcev. Rolls-Royce ponuja motor Trent900, medtem, ko sta združena General Electric in Pratt & Whitney ponudila motor z oznako GP7200. Ti motorji letalu A 380 omogočajo potovalno hitrost do 0,89 maha na višini 13 km. Dolet letala pa je 14800 km.
Uporabnikom sta na voljo motorja dveh različnih proizvajalcev. Rolls-Royce ponuja motor Trent900, medtem, ko sta združena General Electric in Pratt & Whitney ponudila motor z oznako GP7200. Ti motorji letalu A 380 omogočajo potovalno hitrost do 0,89 maha na višini 13 km. Dolet letala pa je 14800 km.
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com