Gre za drugo največje, serijsko pa največaje izdelano letalo na svetu. Večji je samo še An-225 mrija, vendar so izdelali le en primerek. Kot precej ruskih izdelkov je tudi An-124 nastal nekako politično, takšna je bila namreč v čsu pred četrt stoletja želja tedanjih sovjetskih voditeljev. Postavili so samo cilj: nosilnost kar 150 t, bistvo tega pa je bilo premagati (v velikosti in nosilnosti) ameriškega konkurenta, strateško vojaško transportno letalo Lockheed C-5 galaxy. Prototipno letalo je vzletelo pred novim letom, natančneje 26. decembra 1982, po velikanu iz ruskih bajk pa je dobilo ime ruslan.
Da gre res za velikana, potrjujejo številni doseženi rekordi, najimpozantnejši je vsekakor dvig kar 170 t tovora. Izdelovati so ga začeli v letu 1987 in jih skupaj izdelali 54, od toga za rusko vojsko 28 (po drugih podatkih dva manj, vendar so tri v nesrečah izgubili). Predvsem je dobrodošel za prevoze zajetnih in težkih tovorov, zaradi tega dejstva je te zračne velikane najela tudi ameriška vojska leta 1991 ob operaciji Puščavski vihar za prevoz svojih protibalistilčnih obrambnih sistemov patriot iz ZDA na prizorišča operacije.
Konstrukcija tega mega transporterja je seveda značilna, je namreč visokokrilec, pod krili pa ima nameščene štiri izredno zmogljive turboventilatorske motorje Progres D-18T (veljajo za najmočnejše reakcijske motorje). Krilo je superkritično s puščico 12° in aerodinamično zelo učinkovito. Precejšen del zgradbe letala je iz kompozitov, ki predstavljajo kar 1500 m2 krovnih površin. Poglavje zase je izjemno veliko podvozje, ki sploh omogoča pristajanje na primer s 15 t tovora obremenjenemu velikanu. Prilagojena je tako, da nekako poklekne, s čimer je olajšano natovarjanje in iztovarjanje (skozi nosno ali repno nakladalno ploščad).
Zanimiva je tudi ruslanova notranjost, razdeljena v dve nadstropji. Spodnje je namenjeno tovoru, v njem tlak ni izenačen. Zato pa so možnosti za prevoz potnikov v zgornjem delu potniške kabine, ki ima 88 sedežev, prostore za počitek posadke ter seveda pilotsko kabino. Posadko sestavlja šest mož; pilot in sopilot, dva letalska inženirja, navigator in inženir za telekomunikacije. Svoje posebno mesto ima član posadke, ki ima na skrbi natovarjanje in raztovarjanje.
Sistem natovarjanja in raztovarjanja je povsem avtonomen, v tovorni kabini letala sta dve dvigali, dva vitla, transportni sistem z vrtljivimi valjčki in vrsta varovalnih vrvi ter sponk. In če po tem tovornem elementu ruslana primerjamo z največjim ameriškim transporterjem C-5 galaxy, vidimo, da naloži v tovorno kabino količinsko četrtino več tovora, ki je lahko tudi 10 odstotkov višji.
Ruska vojska s tem transporterjem prevaža praktično vso tehniko, ki jo ima, vključno z glavnimi bojnimi tanki, kot so na primer T-72, ali pa na primer jurišni helikopterje Mi-24 »hind« in celo mobilne raketne sisteme zemlja-zemlja.Vsa avionika je bila v času nastanka letala, konec osemdesetih let, zelo sodobna, sploh če jo primerjamo z ostalo rusko letalsko vojaško in civilno floto. Komande v letalu so električne - fly-by-wire. Sistem pa je početverjen. Letalo lahko funkcionira v dnevnih in nočnih razmerah, torej ob vizualni vidljivosti in v okoliščinah, ki zahtevajo instrumentalno letenje, torej ponoči in ob slabem vremenu. Osrednji računalnik napaja kar 34 pomožnih računalniških sistemov, ki nadzorujejo navigacijo, avtomatsko pilotiranje in vse drugo. An-124 ruslan je seveda opremljen z opazovalnim in vremenskim radarjem, optično in IR opazovalno napravo, sistemom identifikacije lasten-tuj, sistemom za globalno pozicioniranje - GPS, radijskim navigacijskim sistemom za pristajanje in podobno.
Leta 2002 tega so glavni uporabniki iz Velike Britanije, Aviastar in Air Foyle ter proizvajalec Antonov podpisali sporazum o obsežni posodobitvi ruslana. Volga-Dneper pa je dosegla še en velik uspeh z podpisom pogodbe z NATO-m. Gre za zagotavljanje transportnih zmogljivostim (za podporo miru v mirovnih in humanitarnih operacijah po celem svetu) nekaterim članicam NATO (med njimi tudi Sloveniji) v obdobju do leta 2009 z možnostjo podaljšanja do 2012. Transportne zmogljivosti bodo zagotavljali z osmini letali An-124-100 od katerih bosta dve stacionirani v Leipzigu. Štiri letala bodo morala biti na voljo v 6-9 dneh od dneva naročila preostali dve pa bosta v strateški rezervi. Ocenjena vrednost pogodbe je 600 mio dolarjev. Članice NATO bodo na ta način premostile pomanjkanje transportnih zmogljivosti do uvedbe Airbusovega A400M predvidoma leta 2010. A400M naj bi sicer poletel leta 2008 in prišel v operativno uporabo leto kasneje.
Tehnični podatki:
Antonov An -124 ruslan,
Da gre res za velikana, potrjujejo številni doseženi rekordi, najimpozantnejši je vsekakor dvig kar 170 t tovora. Izdelovati so ga začeli v letu 1987 in jih skupaj izdelali 54, od toga za rusko vojsko 28 (po drugih podatkih dva manj, vendar so tri v nesrečah izgubili). Predvsem je dobrodošel za prevoze zajetnih in težkih tovorov, zaradi tega dejstva je te zračne velikane najela tudi ameriška vojska leta 1991 ob operaciji Puščavski vihar za prevoz svojih protibalistilčnih obrambnih sistemov patriot iz ZDA na prizorišča operacije.
Konstrukcija tega mega transporterja je seveda značilna, je namreč visokokrilec, pod krili pa ima nameščene štiri izredno zmogljive turboventilatorske motorje Progres D-18T (veljajo za najmočnejše reakcijske motorje). Krilo je superkritično s puščico 12° in aerodinamično zelo učinkovito. Precejšen del zgradbe letala je iz kompozitov, ki predstavljajo kar 1500 m2 krovnih površin. Poglavje zase je izjemno veliko podvozje, ki sploh omogoča pristajanje na primer s 15 t tovora obremenjenemu velikanu. Prilagojena je tako, da nekako poklekne, s čimer je olajšano natovarjanje in iztovarjanje (skozi nosno ali repno nakladalno ploščad).
Zanimiva je tudi ruslanova notranjost, razdeljena v dve nadstropji. Spodnje je namenjeno tovoru, v njem tlak ni izenačen. Zato pa so možnosti za prevoz potnikov v zgornjem delu potniške kabine, ki ima 88 sedežev, prostore za počitek posadke ter seveda pilotsko kabino. Posadko sestavlja šest mož; pilot in sopilot, dva letalska inženirja, navigator in inženir za telekomunikacije. Svoje posebno mesto ima član posadke, ki ima na skrbi natovarjanje in raztovarjanje.
Sistem natovarjanja in raztovarjanja je povsem avtonomen, v tovorni kabini letala sta dve dvigali, dva vitla, transportni sistem z vrtljivimi valjčki in vrsta varovalnih vrvi ter sponk. In če po tem tovornem elementu ruslana primerjamo z največjim ameriškim transporterjem C-5 galaxy, vidimo, da naloži v tovorno kabino količinsko četrtino več tovora, ki je lahko tudi 10 odstotkov višji.
Ruska vojska s tem transporterjem prevaža praktično vso tehniko, ki jo ima, vključno z glavnimi bojnimi tanki, kot so na primer T-72, ali pa na primer jurišni helikopterje Mi-24 »hind« in celo mobilne raketne sisteme zemlja-zemlja.Vsa avionika je bila v času nastanka letala, konec osemdesetih let, zelo sodobna, sploh če jo primerjamo z ostalo rusko letalsko vojaško in civilno floto. Komande v letalu so električne - fly-by-wire. Sistem pa je početverjen. Letalo lahko funkcionira v dnevnih in nočnih razmerah, torej ob vizualni vidljivosti in v okoliščinah, ki zahtevajo instrumentalno letenje, torej ponoči in ob slabem vremenu. Osrednji računalnik napaja kar 34 pomožnih računalniških sistemov, ki nadzorujejo navigacijo, avtomatsko pilotiranje in vse drugo. An-124 ruslan je seveda opremljen z opazovalnim in vremenskim radarjem, optično in IR opazovalno napravo, sistemom identifikacije lasten-tuj, sistemom za globalno pozicioniranje - GPS, radijskim navigacijskim sistemom za pristajanje in podobno.
Leta 2002 tega so glavni uporabniki iz Velike Britanije, Aviastar in Air Foyle ter proizvajalec Antonov podpisali sporazum o obsežni posodobitvi ruslana. Volga-Dneper pa je dosegla še en velik uspeh z podpisom pogodbe z NATO-m. Gre za zagotavljanje transportnih zmogljivostim (za podporo miru v mirovnih in humanitarnih operacijah po celem svetu) nekaterim članicam NATO (med njimi tudi Sloveniji) v obdobju do leta 2009 z možnostjo podaljšanja do 2012. Transportne zmogljivosti bodo zagotavljali z osmini letali An-124-100 od katerih bosta dve stacionirani v Leipzigu. Štiri letala bodo morala biti na voljo v 6-9 dneh od dneva naročila preostali dve pa bosta v strateški rezervi. Ocenjena vrednost pogodbe je 600 mio dolarjev. Članice NATO bodo na ta način premostile pomanjkanje transportnih zmogljivosti do uvedbe Airbusovega A400M predvidoma leta 2010. A400M naj bi sicer poletel leta 2008 in prišel v operativno uporabo leto kasneje.
Tehnični podatki:
Antonov An -124 ruslan,
ZSSR /Rusija/Ukrajina
Tip: težko transportno letalo
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Progres D-18T s po 229,7 kN potiska (An-124-210 4 x R-R RB211-52H-T s po 264 kN potiska)
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 73,3 m |
- površina | 626 m2 |
Trup | |
- dolžina | 69,1 m |
- višina | 21,08 m |
Tovorna kabina | |
- dolžina | 36,5 m |
- širina | 6,4 m |
- višina | 4,4 m |
- prostornina | 1270 m3 |
Mase: | |
- operativna | 175.000 kg |
- največja vzletna | 405.000 kg |
Gorivo: | 230.000 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 865 km/h |
- potovalna hitrost | 750-800 km/h |
- največja višina | nad 12.000 m |
- vzletna steza | 2500 m |
- dolet (s tovorom120 t) | 5030 km |
- dolet (40 t tovora verzija -MF) | 10.960 km |
- največji dolet | 16.500 km |
Nosilnost: |
- do 345 vojakov |
- tank T-80 ali T-72 in pet oklepnikov BMP-1/2 |
- dva razstavljena lovca MiG-29, - helikopterja Mi-24 |
Oborožitev: nima
Uporabnici: Rusija, Ukrajina
Cena: ni podatka