Zasnova tega letala sega še v šestdeseta leta, ko sta vojni letalstvi Francije -Armée de l'Air in Nemčije – Luftwaffe proučili svoje potrebe in med njimi se je znašlo tudi dvosedo dvomotorno reakcijsko letalo tako za izpopolnjeno šolanje pilotov kot za lahke jurišne naloge. Francozi so hoteli zamenjati že dodobra izrabljene Fougine magistre, Lockheedove T-33 in Mystére IVA. Vsa ta letala so namreč uporabljali za začetno in nadaljevalno šolanje pilotov ter za operativno trenažo.
Tudi Nemčija se je odločala o uvedbi novega šolskega reakcijskega dvoseda, vendar so odločitev nekoliko spremenili, obdržali so dotedanje šolske Cessne T-37 in Northropove T-38 z vsemi omejitvami, pač zaradi specifičnih evropskih klimatskih okoliščin, z alfa jeti pa so kanili nadomestiti floti jurišnikov Fiat G-91R. Leta 1969 je sledil podpis pisma o nameri obeh vlad, v katerem so izrazili potrebo po skupaj 200 letalih. Projekt je takrat tudi dobil ime alpha jet.
Kot možni razvojniki in proizvajalci so se v ospredju pojavili: najprej navezava francoskega Dassault-Brégueta in nemškega Dornierja, potem francoskega Aérospatialea z nemškim MBB, VFW pa se je pojavil samostojno. To je vodilo do treh razvojnih projektov, izbran pa je bil Ta-501, razvit na osnovi Dornierjevega projekta P-375 iz leta 1967.
In razdelili so si vloge, nemški Dornier je prevzel trup in repni del, krila in pa sestavljanje jurišne verzije. Za pogonski sistem so bili izbrani Snecma in Turbomeca v Franciji in MTU ter KHD v Nemčiji. Obe državi sta sprejeli projekt konec novembra 1972.
Samo poldrugo leto zatem je bil prvi prototipni alpha jet že nared, prva serija letal pa potem v letu 1976.
Za letalo so se še v razvojni fazi začeli zanimati Belgijci, zatem so se pojavili še drugi kupci in alpha jeti so danes kar v trinajstih državah, poleg štirih evropskih so druge na črni celini in Bližnjem vzhodu. Kasneje, po letu 1998, ko jih je Nemčija prenehala uporabljati, so viške prodali Portugalski, Tajski, Združenim arabskim emiratom, Kamerunu in Nigeriji, povrhu vsega pa še britanski obrambni razvojni in raziskovalni agenciji.
Tehnični podatki:
Dassault Dornier alpha jet,
Nemčija/Francija
Tip: dvosedo dvomotorno letalo za izpopolnjeno šolanje
Pogon: dva motorja GRT&S (Snecma Turbomeca) larzac s po 14.2 kN potiska
Oborožitev:
- top Mauser BK.27 ali DEFA 553
Rakete zrak-zrak:
AIM-9 sidewinder
Matra R.550 magic II
Tudi Nemčija se je odločala o uvedbi novega šolskega reakcijskega dvoseda, vendar so odločitev nekoliko spremenili, obdržali so dotedanje šolske Cessne T-37 in Northropove T-38 z vsemi omejitvami, pač zaradi specifičnih evropskih klimatskih okoliščin, z alfa jeti pa so kanili nadomestiti floti jurišnikov Fiat G-91R. Leta 1969 je sledil podpis pisma o nameri obeh vlad, v katerem so izrazili potrebo po skupaj 200 letalih. Projekt je takrat tudi dobil ime alpha jet.
Kot možni razvojniki in proizvajalci so se v ospredju pojavili: najprej navezava francoskega Dassault-Brégueta in nemškega Dornierja, potem francoskega Aérospatialea z nemškim MBB, VFW pa se je pojavil samostojno. To je vodilo do treh razvojnih projektov, izbran pa je bil Ta-501, razvit na osnovi Dornierjevega projekta P-375 iz leta 1967.
In razdelili so si vloge, nemški Dornier je prevzel trup in repni del, krila in pa sestavljanje jurišne verzije. Za pogonski sistem so bili izbrani Snecma in Turbomeca v Franciji in MTU ter KHD v Nemčiji. Obe državi sta sprejeli projekt konec novembra 1972.
Samo poldrugo leto zatem je bil prvi prototipni alpha jet že nared, prva serija letal pa potem v letu 1976.
Za letalo so se še v razvojni fazi začeli zanimati Belgijci, zatem so se pojavili še drugi kupci in alpha jeti so danes kar v trinajstih državah, poleg štirih evropskih so druge na črni celini in Bližnjem vzhodu. Kasneje, po letu 1998, ko jih je Nemčija prenehala uporabljati, so viške prodali Portugalski, Tajski, Združenim arabskim emiratom, Kamerunu in Nigeriji, povrhu vsega pa še britanski obrambni razvojni in raziskovalni agenciji.
Tehnični podatki:
Dassault Dornier alpha jet,
Nemčija/Francija
Tip: dvosedo dvomotorno letalo za izpopolnjeno šolanje
Pogon: dva motorja GRT&S (Snecma Turbomeca) larzac s po 14.2 kN potiska
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 9,11 m |
- površina | 17,66 m² |
Trup: | |
- dolžina | 12,29 m |
- višina | 4,19 m |
Mase: | |
- prazno | 3515 kg |
- največja vzletna | 6100 kg |
Gorivo: | |
- notranje | 1900 kg |
- zunanje | 600 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- potovalna | 917 km/h |
- največja višina | 14.639 m |
- začetno vzpenjanje | |
- dolet | 2780 km |
Oborožitev:
- top Mauser BK.27 ali DEFA 553
Rakete zrak-zrak:
AIM-9 sidewinder
Matra R.550 magic II
Rakete zrak-zemlja:
AGM-65 maverick
Bombe:
- kasetnica BL755
- matra RL F4
- mk.82 "SnakeEye"
- BLU-1CB
- vadbena bomba mk106
Uporabniki: Francija (175), Nemčija (175), Belgija (33), Portugalska (50 – kupljenih nemških), Egipt (45), Kamerun (7 – kupljenih nemških), Slonokoščena obala (12), Maroko (24), Nigerija (24 – kupljenih nemških), Katar (6), Tajska (20 + 5 – kupljenih nemških), Togo (5), Velika Britanija (12 – kupljenih nemških), UAE (32 – kupljenih nemških)
Cena: ni podatka
Nazaj