Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Sre31Okt2007

EADS CASA CN-235 in C-295

Informacije
Borut Podgoršek
Rdeče-rumeno-rdeč leteči tovornjak
Pred dobrega četrt stoletja so začeli snovati letalo z danes kar presenetljivo usodo. Letalska proizvajalca na povsem različnih koncih sveta, španska CASA (Construcciones Aeronáuticas SA) in indonezijski IPTN (Industri Pesawat Terbang Nurtanio), danes Iae (Indonesian Aerospace), sta v začetku osemdesetih let podpisala pogodbo o sodelovanju in na tej podlagi skupaj konstruirala dokaj majhno, dvomotorno turbopropelersko potniško letalo, namenjeno za prevoz od 29 do 45 potnikov. Predvsem Indonezijci so – zaradi svojih zelo posebnih potreb in zahtevnih povezav med številnimi otoki – v tem letalu videli skoraj idealno transportno sredstvo. Gre za letalo CN-235, ki je podlaga – starejši in manjši brat naslednika, ki ga obsežneje predstavljamo – C-295, nastalega konec devetdesetih, ko je španski proizvajalec že prehajal v okvir velikega evropskega obrambno-letalskega imperija EADS (1999).

Starejši – CN-235
cn-235_s-300_vireads.jpgPrva CN-235 sta vzletela skoraj hkrati leta 1983, kajti Španci in Indonezijci so vzporedno izdelali vsak svoje prototipno letalo. Prvi je bil španski prototip, novembra 1983, Indonezijci pa so za las ujeli isto leto, kajti prototip je prvič vzletel 30. decembra. Leta 1986 so pridobili vsa dovoljenja za letenje, prva serijska letala so prišla z indonezijske proizvodne linije. CN-235 so uvedli v operativno-komercialno rabo marca 1988. Proizvajalca sta imela vsak svojo končno montažno linijo, sicer pa niso podvajali zmogljivosti. CASA je bila zadolžena za centroplan in prednji del trupa, sekcijo kril in notranjih krilc ter motorskih gondol. IPTN je izdeloval zunanje dele kril in zunanja krilca, zakrilca in repni del letala. čŒrka N predstavlja Nurtanio, ki je sicer Indonezijsko letalsko podjetje. Nurtanio Pringgoadisuryo pa je bil indonezijski letalski pionir.

CASA je prvo proizvodno serijo CN-235-10 nadomestila s CN-235-100, IPTN pa analogno s CN-235-110. Nova sta bila tudi pogonska motorja, ko pa sta proizvajalca povečala vzletno maso, sta seriji dobili oznaki CN-235-200 (španska) in CN-235-220 (indonezijska). Tako je bilo do začetka devetdesetih let (1992), potem sta šla CASA in IPTN vsak po svoji poti in začela razvijati vsak svoje verzije.
_______________________________________________________________________________________________

CASA Španska CASA Construcciones Aeronáuticas S. A. – danes EADS Military Aircraft Division –  je že od nastanka leta 1923 vodilni španski letalski proizvajalec. Značilno zanj je nenehno izpopolnjevanje tako tehnoloških kot proizvodnih zmogljivosti, kar mu omogoča prodor na zahtevne svetovne trge in sodelovanje v tehnološko in tehnično tako razvitih mednarodnih korporacijah, kot je sam. CASA je z razvojno-proizvodnimi zmogljivostmi odprta za tuje trge, saj izvozi kar 80 odstotkov svojih izdelkov. Zaposluje več kot 7000 visoko usposobljenih delavcev z obilo izkušenj v letalski industriji, kljub temu pa si ves čas prizadeva za njihovo čim boljšo usposobljenost in znanje, da bi se lahko obdržala na svetovnem letalskem tehnološkem vrhu. CASA je usmerjena predvsem v letalstvo, področja njenega delovanja so razvoj in proizvodnja letal, njihovo vzdrževanje ter vesoljska tehnika. Njihova krila letijo v več kot 50 državah po svetu, sodijo pa v tehnološki vrh v letalski industriji. CASA ima sedem proizvodnih obratov, večino v okolici Madrida in na jugu države. Njihova najbolj znana letala so manjša in srednje velika vojaška transportna letala – C-212, CN-235 in C-295, izdelali pa so tudi enega od prvih šolskih dvosedov s turboventilatorskim motorjem C-101.

Sodelujejo pri večini najpomembnejših evropskih letalskih projektov: potniških letalih airbus, vojaških projektih Airbusa (A400M), lovskem letalu eurofighter typhoon, pri ariana space. Izdelujejo še vrsto delov in sklopov za Boeingova potniška letala (B737, B757 in B777), pa tudi za lovce F-18.

-
1923 so v Sevilli ustanovili podjetje CASA 1923.
1930 so izdelali prvo svojo letalo CASA I.
- 1940 so začeli licenčno proizvodnjo neškega letala heinkeh He-111.
- 1943 je španska vlada kupila 33-odstotni delež Case
1945 so odprli tovarno v Madridu.
1946 so začeli konstruiranje treh prototipov transportnih letal: C-210 alcotan, C-202 halcon in C-207 azor.
1955 je bil prvi polet C-207.
1957 so v sodelovanju z ameriškim vojnim letalstvom začeli vzdrževati in popravljati letala F-100 USAF, nameščena v Evropi; ter šolske T-33 španskih letalskih sil.
1965 so se z ameriškim Northropom dogovorili o licenčni proizvodji nadzvočnih lovcev F-5; izdelali so 36 enosedih F-5A in 34 dvoseedih F-5B.
1971 je bil prvi polet transportnega C-212.
1972 je postala CASA članica konzorcija Airbus.
1977 je bil prvi polet šolskega dvoseda C-101.
1983 je bil prvi polet CN-235.
1998 je bil prvi polet C-295.
1999 je postala CASA del EADS.

CASA je danes divizija EADS za vojaška transportna letala (EADS Military Transport Aircraft division). Poleg opisanih CN-235 in predvsem C-295 imajo Španci nadvse pomembno vlogo še pri novem projektu Airbusa A400M, štirimotornega vojaškega turbopropelerskega letala, za katerega je jasno, da ga bodo dokončali prav Španci, ki bodo tako izdelovali tovorna letala od nosilnosti 3 t (C-212) do 37 t (A400M).
_______________________________________________________________________________________________

Da je bilo letalo v začetku namenjeno predvsem za civilno rabo, potrjuje tudi pridobivanje vseh dovoljenj za letenje. Med drugim so pridobili ameriški FAA, pa evropski JAR-25 in avstralski CAA. Kmalu pa se je izkazalo, da je CN-235 bistveno bolj vojaška kot civilna podstava. Uporabniki potniških izvedenk so bili skoraj vsi španski in indonezijski. Tudi prodaja je potrdila to dejstvo, kajti samo približno 10 odstotkov letal so prodali civilnim operaterjem, svoje mesto pa so našla v kar 29 vojaških ali paravojaških ter policijskih letalstvih v svetu.

Prva indonezijska vojaška izvedenka je bila – povsem skladno z geografsko lego te države – namenjena mornariškemu patruljiranju. Tako je nastal CN-235MPA, španska različica tega letala pa je bila CN-235MP persuader (preprečevalec). Sprva so bili kupci iz vojaških vrst, toda že kmalu so se jim pridružili drugi, na primer carine in agencije in službe za nadzor meje. In končno je prišla še za nas najbolj zanimiva izvedenka: srednje veliko večnamensko vojaško transportno letalo CN-235M. Indonezijska tovorna različica je dobila pridevek phoenix. Prav iz nje je potem nastal podaljšani C-295.

CN-235 je postal operativen leta 1987. Več kot 22 letal leti pri 30 vojaških, vladnih in komercialnih uporabnikih v 24 državah. Zanimivo je, da proizvodna linija ne bo zamrla, saj je zagotovljenih kar nekaj novih naročil. Največje med njimi – za 36 letal – je posredovala ameriška obalna straža, ki bo do leta 2017 posodobila integriran globokomorski sistem, vanj pa sodijo mornariška patruljna letala.

Mlajši – C-295
Casa C-295 je zasnovana na predhodniku CN-235. Presek trupa je ostal enak, prav tako pilotska kabina, ima pa polovico večje tovorne zmogljivosti pri enakem doletu. Pri konstruiranju letala so uporabljali računalniško tehnologijo za doseganje optimalnih oblik, letalo pa je obdržalo 85 odstotkov komponent manjšega CN-235.

eads_casa_c_295m.jpgV primerjavi s predhodnikom so dodali tri okvirje trupa pred krilom in za njim, precej so ojačili sestavo krila, prav tako je močnejše podvozje z dvojnim nosnim kolesom. Bistveno so izboljšali sistem za izenačevanje tlaka v kabini. Tudi kokpit je zelo posodobljen, leta 1999 so izbrali avioniko proizvajalca Seytant Avionics, vključno s sistemoma TCAS in GPS, močnejša sta tudi pogonska motorja. Ponujajo ga tudi v izvedenki persuader za protipodmorniški boj in mornariško patruljiranje.  Projekt so začeli pred desetletjem, že leta 1997 pa so letalo uradno napovedali na pariškem letalskem salonu. Prototipno letalo so izdelali na podlagi predhodnika CN-235 z oznako EC-295, prvič je vzletel novembra 1997. Do pridobitve vseh dovoljenj je prototip naletel skupno 801 uro v 379 poletih.

Prvi proizvodni model je sledil leta 1998, na njem so po večini preizkušali sisteme. Vse potrebne certifikate je letalo dobilo v Španiji konec novembra 1999, sledila so še dovoljenja za letenje v Franciji (decembra istega leta) in takoj zatem v ZDA. Leto pozneje je sledilo prvo naročilo, španske letalske sile so naročile devet srednje velikih transporterjev C-295. Zaradi dokaj ugodne cene in solidnih zmogljivosti, pa tudi dobrih izkušenj s predhodnikom CN-235 je bilo zanimanje za C-295 kar precejšnje. Za svoje srednje veliko transportno vojaško letalo so ga izbrali Poljaki, z njim oskrbujejo svoje sile v mirovni misiji v Afganistanu.

Zanj je pokazala zanimanje tudi Brazilija kot tradicionalna partnerica španske letalske industrije.

C-295 sodi med najsodobnejše razvojne dosežke Casine divizije za proizvodnjo vojaških transportnih letal. Eleganten in robusten hkrati je v svoji kategoriji eden od cenovno najugodnejših po življenjskem ciklusu, hkrati pa večnamenski: od letala za taktični in logistični transport do leteče ploščadi za izmet padalcev in tudi tovora med letom, hkrati pa izredno primeren za hitro medicinsko posredovanje.

Praktična raba case C-295 sega vse od uporabe letala kot edinega letalskega transportnega sredstva do rabe letala kot dopolnila težjim in večjim transportnim letalom. Srednje velik transporter C-295 je namenjen predvsem rabi v okoljih s kratkimi in nepripravljenimi – mehkejšimi vzletno-pristajalnimi stezami. Vanj pretovorijo tovor s težjih in večjih letal, na primer iz C-130 herculesa, in ga prepeljejo na območja, kjer so operacije z večjimi letali otežene ali sploh nemogoče. Gre za značilen »leteči tovornjak«, ki se ga zlahka natovori in raztovori skozi repna vrata s ploščadjo. Ta vrata – ploščad so odprta tudi med letom in tako se s C-295 lahko spušča tovor tudi med  poletom. Je pa seveda prevoz cenejši, saj stane ura letenja s C-295 tretjino tiste s C-130.

Zakaj srednje velika transportna letala za vojaško uporabo
Potreba po takšnih letalih se je pravzaprav začela z obdobjem konfliktov manjše intenzivnosti in mirovnih operacij po vsem svetu. Predvsem v nalogah, kot so humanitarne v najbolj odmaknjenih delih sveta, so prišle na površje vse prednosti teh manjših, priročnih transportnih letal, bodisi da pristajajo na slabo urejenih, zasilnih stezah, bodisi da spuščajo tovor – na primer humanitarno pomoč – kar med letom prek odprte repne nakladalno-razkladalne ploščadi.

Španska CASA je zlahka sledila tem smernicam, kajti izkušnje pri konstruiranju podobnih letal je pridobila že z letali C-212 in CN-235. Tudi španske oborožene sile so sodelovale v vse več mirovnih misijah v svetu. Začele so jih na ozemlju nekdanje Jugoslavije – v Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Makedoniji –, sledila je tista v Afganistanu, končno so svojo »Ultra Brigado« namestili na Bližnjem vzhodu in jo morajo seveda oskrbovati. V teh okoliščinah je dobil svojo veliko vlogo srednje velik transporter C-295. Podobno je bilo s poljskimi oboroženimi silami, ki svoje številčne enote v Iraku in Afganistanu oskrbujejo prav z letali C-295. Poljaki so dejansko uporabniki letala na najbolj vročih točkah, kajti tako Irak kot Afganistan imata svoje posebnosti tudi za uporabo transportnih letal. V Iraku sta to na primer pesek in prah, v Afganistanu precejšnja nadmorska višina vzletišč (nad 2000 m), v obeh primerih tudi poletna vročina. Vsi ti dejavniki zahtevajo izjemne zmogljivosti letal ob že siceršnji zanesljivosti in trdoživosti.

c-295_poljskih_letalskih_sil_vireads.jpgPredvsem je pri srcu najbolj izkušenim poljskim pilotom, tistim, ki so že pilotirali ruska srednje velika transportna letala An-26. Najbolj so poudarjali manevrske zmogljivosti C-295. V Iraku Poljaki s temi letali oskrbujejo svoje sile  v letalskem oporišču Talil, na bagdadskem letališču in v Basri, na afganistanskem višavju pa delujejo enote poljskih padalcev. Zanimivi so predvsem njihovi manevri približevanja letališčem, s katerimi skušajo izničiti ali onemogočiti nevarnost, ki jim grozi. Ob priletu k letališču, tik pred pristankom, so namreč zelo ranljivi in v dosegu nasprotnikovih prenosnih raketnih protiletalskih sistemov (bodisi vzhodnega – strela in igla, bodisi zahodnega – stinger) izvora. Nevarnosti tega so se sile, sodelujoče v mirovnih misijah, zavedle v začetku devetdesetih let, potem ko so pri Sarajevu sestrelili italijansko transportno letalo G222 (alenia). Prva misel so bili seveda protiukrepi. Eden od njih je spiralasto spuščanje, pa metalci toplotnih in svetlobnih vab, letala imajo vgrajene tudi radarske opozorilnike, ki jih opozorijo, da so letala radarsko osvetljena. C-295 ima metalce vab nameščene v parih pod glavnimi kolesi podvozja, prav tako ima par metalcev vab pod repnim delom trupa.

Casa C-295 ima tudi dva radarska opozorilnika, vendar so predvsem poljski piloti svetovali, da bi na letalo pritrdili še dva (tako bi zaznali radarsko nevarnost z vseh štirih strani). Radarska opozorilnika sta Indra ALR-300V2B, sistemi za odmet vab pa BAE Systems ANALE-47.

Piloti so v kokpitu zavarovani z odstranljivim oklepom ob sedežih, to zaščito namreč med leti v nenevarnih območjih odstranijo. Kar veliko C-295 (pa tudi CN-235) je opravljalo in še opravlja prevoze za taktično podporo v Afganistanu, na Hrvaškem, v Iraku, na Kosovu in v Koreji, pa v humanitarnih akcijah OZN v Ruandi. Bili so tudi v Indoneziji v obdobju sanacije razmer po silovitih cunamijih, prav s temi letali so opravili prve evakuacijske polete med etničnim konfliktom v Beninu.

Skupaj z Raytheonom CASA nastopa na ameriškem trgu, kjer bi največji uspeh zanjo pomenilo naročilo v okviru projekta ameriških oboroženih sil za tovorno letalo prihodnosti (FCA). Navajajo predvsem dobre izkušnje z letalom v Afganistanu in Iraku, kjer vzleta s precej kratkih in slabo pripravljenih stez, prevaža pa dve do tri palete tovora in 20 do 25 ljudi. Američani bi z njim radi zamenjali ostarele Shortsove C-23 sherpe, da bi tako izboljšali odzivnost na bojišču. Gre za nakup najprej 11 letal, potem še 22. Zanj se zanimajo tudi v letalstvu nacionalne garde, kajti, kot pravijo, so njihovi herculesi C-130 preveliki za marsikatero operacijo in nalogo. Tako nacionalna garda za uporabo v okviru domovinske obrambe načrtuje 12 novih lahkih (srednje velikih) transportnih letal.

Pilotska kabina
V kokpitu so dvojne komande – za pilota in sopilota. C-295 je opremljen s popolnoma digitalno integrirano elektroniko, ki jo je dobavil Thales. Pilota imata po dva barvna Thalesova LCD-zaslona, kompatibilna z napravo za nočno gledanje (NVG). Mornariška izvedba persuader je poleg tega opremljena še z EADS-Casinim, ki ga sestavljajo ga štiri večfunkcijske konzole za zbiranje podatke s senzorjev, kot so iskalni radar, IR-naprava za opazovanje prednje polsfere (FLIR), TV-kamere in drugi senzorji. Pred vetrobransko steklo lahko namestijo tudi dva polprosojna EO zaslona (HUD).

Komunikacijski sistem sestavljajo dve ali tri radijske naprave UHF/VHF, enojni ali dvojni HF radio in avdionadzorni sistem. C-295 je opremljen z glasovno snemalno paravo (CVR), identifikacijskim sistemom za ločevanje lasten-tuj (IFF), snemalno napravo podatkov o letu (FDR) in transponderjem –  lokatorjem v sili (ELT).

Letalo ima dvojni sistem za vodenje Thales, nadziran na dveh večfunkcijskih nadzornih zaslonih (MCDU), dva višinomera in opcijsko Honeywellovo napravo za opozarjanje na bližino tal. Med navigacijskimi sistemi ima dva večmodna sprejemnika (MMR), dva samodejna usmerjevalnika (ADF), en usmerjevalnik, dve napravi za merjenje razdalje (DME). Poleg tega lahko vanj vgradijo še dva integrirana navigacijska in GPS-sistema (INS/GPS), dva GPS-sistema ter dva GPS in en INS/GPS-sistem.

Med opremo je še barvni vremenski radarski zaslon Honeywell RDR-1400C. Poleg tega ima letalo alternativne komunikacijske in navigacijske sisteme, s katerimi zadostijo potrebam in željam kupcev. Med opcijsko opremo najdemo še TACAN (taktični navigacijski sistem), pa sistem za izogibanje trkom, instrumentalni pristajalni sistem Cat II, mikrovalovni pristajalni sistem in satelitsko komunikacijo.

Tovorna kabina
img_0325.jpgV kabini so lahko dve ali tri vrste zložljivih sedežev za 48 popolnoma opremljenih padalcev ali do 72 vojakov. Letalo ima dvoje vrat za izskok padalcev, ena na vsaki strani trupa. Kabina je klimatizirana in ima izenačen tlak.

Za evakuacijo in/ali prevoz poškodovanih gre vanjo do 27 nosil, ob njih je prostor še za štiri medicince. Za prevoz težje poškodovanih namestijo v kabino dvanajst nosil z vso opremo za intenzivno nego.

Prostor kabine lahko razdelijo za prevoz potnikov ali tovora. Tla so opremljena z valjčno progo za natovarjanje/raztovarjanje. Valjčni sistem je nameščen tako, da je natovarjanje/raztovarjanje skozi široka repna vrata –ploščad zelo preprosto in hitro. V kabini je kar 57 kubičnih metrov prostora, vanjo gredo na primer tri lahka štirikolesna vozila velikosti landroverja ali npr. pet standardnih palet 2,24x2,74 m.

Pogon
Letalo poganjata dva turbopropelerska motorja Pratt&Whitney Canada PW217G, vsak s 1972 kW (2177 z rezervo). Propelerja sta šestkraka Hamilton Standardova HS-568F-5 s premerom 3,89 m.

Letalo je otovorjeno s 7700 l goriva, kar zadošča za prelet do 5630 km. Opremijo ga lahko tudi s sistemom za oskrbo z gorivom v zraku in s tem povečajo dolet.

Podvozje
Letalo je opremljeno s triciklskim uvlačljivim podvozjem Messoer-Dowty. Trdnost podvozja omogoča tudi vzletanje in pristajanje na polpripravljenih  stezah vse do razreda CBR-2. Glavni pristajalni nogi sta opremljeni s paroma koles v tandemu, uvlačita pa se v trup. Kolesa so obuta v Dunlopove pnevmatike, opremljena so tudi s hidravličnimi diskastimi zavorami in protidrsnim sistemom. Upravljiva prednja noga je opremljena z dvojnim kolesom.

Zavihki
C295 so opremili z zavihki. Prvi let so opravili 21. decembra iz Airbusove divizije v Sevilli.

Tehnični podatki:
CASA C-295

Proizvajalec: EADS CASA

Splošni podatki:

Posadka: 2 člana
Potniki: do 73 vojakov ali 48 popolnoma opremljenih padalcev (130 kg vsak) ali 27 nosil in štirje medicinski spremljevalci
Tovor: do pet palet 2,2x2,7 m ali tri lahka vozila ali trije motorji EJ200
za bojno letalo
Pogon: 2 turbopropelerska motorja Pratt&Whitney Canada PW127G s po 1972 kW (2645 KM) ob vzletu
Propeler: hamilton standard s šestimi kraki premera 3,89 m

Mere:  
- dolžina 24,45 m
- višina 8,66 m
- razpetina 25,81 m
Tovorna kabina  
- dolžina 12,69 m (brez nakladalne ploščadi)
- širina 2,70 m
- višina 1,90 m (največja)
- prostor za tovor 57 m3
 
Mase:  
- največji tovor 9250 kg
- gorivo 7650 l
- brez goriva 18.500 kg normalno
  20.700 kg preobremenjen
- največja vzletna masa 21.000 kg normalno
23.200 kg preobremenjen
- največja pristajalna masa 20.700 kg normalno
  23.200 kg preobremenjen
   
Zmogljivosti:  
- največja gospodarna hitrost 474 km/h
- čas do višine gospodarne hitrosti 12 min
- največja višina 7620 m
- vzletna razdalja 1100 m (pri 15 m oviri, ISA +20ºC)
  844 m pri normalni vzletni masi
- pristajalna steza ob 15 m oviri 729 m
- pristajalna steza 420 m
- dolet 1455 km (785 NM) z največjim tovorom
  4969 km (2683 NM) s 4000 kg tovora
  4167 km (2250 NM) s 6000 kg tovora
  2150 km (1160 NM) z 8000 kg tovora
- g-omejitev 2,53 g
  2,25 pri preobremenitvi
   










































 

Cena: Stane približno 25 milijonov ameriških dolarjev. Španska vlada – ministrstvo za gospodarstvo – je podprla razvoj z 91 milijoni dolarjev.
Kupci: Španija jih je naročila devet, Poljska dvanajst, (osem za 212 milijonov dolarjev leta 2001). Zanje se je odločila Švica, a posla in dokončne odločitve še niso sklenili. Brazilija jih je naročila 12, Jordanija se je odločila za dve letali. Zanje se je ogrela še Finska, o nakupu premišljuje tudi Venezuela (10), vendar se posel zapleta, ter Portugalska (12 letal za 270 milijonov evrov).

Nesreča poljskega C-295M (januar 2008)

CASA C-295 skupaj z ameriškim Raytheonom kandidira na natečaju za srednje veliko transportno vojaško letalo v ZDA in Avstraliji.

V Casi upajo, da bodo v prihodnjem desetletju prodali skoraj 300 letal.


Nazaj
Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.