Enciklopedija

Na željo Izraela so Francozi razvili večnamensko bojno letalo mirage 5 in Izraelci so jih kasneje 50 tudi naročili. Vendar pa je Francija potem navezala tesne prijateljske stike z Arabci, zato je vse te mirage in njihovo vzdrževanje prepustila samim Izraelcem. Sledila je še danes značilna poteza te bližnjevzhodne države: tudi na tem področju so se sklenili povsem opreti zgolj sami nase. Tako so se lotili izdelave približne kopije tega letala in nastal je nesher.

V nekoliko preoblikovano verzijo so vgradili zmogljiv ameriški motor J79 in letalo je dobilo vse značilnosti zmogljivega bojnega letala. To je bil kfir, namenjen tako zračnoobrambnim nalogam in bojem v zraku kot lovskobombniškim in izvidniškim nalogam ter šolanju pilotov. Večina opreme v letalu je bila domače, torej izraelske proizvodnje.

V primerjavi z miragem 5 ima izraelski kfir tri bistvene spremembe. Tako so letalu spremenili aerodinamiko, pogon in navsezadnje avioniko. Sam pogonski agregat J79 je nekolikanj težji od mirageovega atarja 9C, vendar opazno krajši in obenem močnejši. Tako so odpravili tudi precejšen problem z gravitacijskim središčem letala in izpušna šoba je potisnjena dodobra naprej od zadnjega roba smernega krmila. Za to so morali popolnoma spremeniti prostor za motor v trupu in povsem na novo razmestiti nekaj uvodišč zraka za hlajenje sklopov motorja. Poglavitna aerodinamična sprememba pa je bil dodan fiksni kanard - predkrilo ob straneh obeh vstopišč zraka v motor tik pred koreni delta krila. Prenovljena aerodinamična zasnova je bistveno izboljšala krmarljivost, manevrske lastnosti in letenje v vseh režimih. Zelo se je skrajšala vzletna in pristajalna razdalja, večja je hitrost zavojev na vseh višinah in pri vseh Machovih številih hitrosti. Veliko bolje se je letalo tudi obnašalo pri večjih vpadnih kotih, pri katerih sta poleg omenjenih kanardov na vzdolžno stabilnost med letom dobro vplivala tudi pasja zoba na krilih in vzdolžna usmernika vzporedno ob straneh pilotske kabine. Kabina je bila ravno tako izboljšana in je nudila boljši pregled, katapultni sedež pa Martin-Bakerjev, torej takrat ena redkih uvoženih zadev v letalu ali na njem. Prav tako so Izraelci nekoliko dvignili podvozje za operacije na slabše pripravljenih stezah.

Kfir je na enaki  ravni kot mirage 5 obdržal manj zmogljiv Eltin radar, ki je nasprotnikova letala zaznal in identificiral. Verjetno so se v kasnejših verzijah potrudili in vgradili tudi zmogljivejše radarje. Sicer pa je bila večina elektronike in namerilnih naprav izraelske izdelave, ki v tistem času še ni imela z današnjo primerljive tehnologije.

Izraelci so kfirje (C7) uspešno tržili in jih prodali Kolumbiji, Tajvanu in Filipinom, pa tudi Ekvadorju in šri lanki, zelo močno pa so bili v igri za letalstvo Slovenske vojske in preizkusilo jih je nekaj slovenskih pilotov. Zanimivo je, da so ob koncu osemdesetih let 25 kfirjev najeli Američani in jih uporabljali v agresorski eskadrilji pod oznako F-21A.

Zadnji standard kfirja je model 2000/C-10, opremljen s sodobnim Eltinim radarjem EL/M-2032 z več načini delovanja ter ostalo avioniko in sistemi iz opuščenega programa lovca lavi.

Verzije:
Kfir C1: prvotna verzija
Kfir C2: nadgrajeni C1
Kfir C5/7: nadgrajena verzija C2 z večjimi bojnimi zmogljivostmi in močnejšim   motorjem, posodobljen kokpit
Kfir C10: standard kfirja 2000

Tehnični podatki:
IAI kfir-C7

Tip: enosedi lovec - lovski bombnik
Pogon: turboreakcijski motor Klimov/Sarkisov RD-33 s po 8.300 kg potiska ob dodatnem zgorevanju

Mere:
- dolžina	16,28 m
- višina	4,73 m
- razpetina kril	11,36 m
- površina kril	38 m2
Mase:
- prazno	10.900 kg
- največja vzletna	18.500 kg
- gorivo	4640 kg
Zmogljivosti:
- največja hitrost
- visoko	M = 2,3 (2.445 km/h)
- nizko	M = 1,06 (1300 km/h)
- največja višina	17.000 m
- začetno vzpenjanje	19.800 m/min
- dolet
- z notranjim gorivom	1450 km
- z dodat nim gorivom	2100 km

Oborožitev:
- 6 raket zrak-zrak kratkega dosega R-60MK (AA-8 aphid)
- 4 rakete srednjega dosega R-27R1 (AA-10A alamo-A); R-73E (AA-11 archer)
- bombe FAB-250, FAB-500, kasetnica KMGU-2
- nevodljive rakete 80, a30 in 240 mm
- top GSh-301 30 mm s 150 naboji

V operativni uporabi: Izrael, Kolumbija, Tajvan, Filipini, Ekvador, Šri Lanka, mornarica in marinci ZDA.


Nazaj