Na željo Izraela so Francozi razvili večnamensko bojno letalo mirage 5 in Izraelci so jih kasneje 50 tudi naročili. Vendar pa je Francija potem navezala tesne prijateljske stike z Arabci, zato je vse te mirage in njihovo vzdrževanje prepustila samim Izraelcem. Sledila je še danes značilna poteza te bližnjevzhodne države: tudi na tem področju so se sklenili povsem opreti zgolj sami nase. Tako so se lotili izdelave približne kopije tega letala in nastal je nesher.
V nekoliko preoblikovano verzijo so vgradili zmogljiv ameriški motor J79 in letalo je dobilo vse značilnosti zmogljivega bojnega letala. To je bil kfir, namenjen tako zračnoobrambnim nalogam in bojem v zraku kot lovskobombniškim in izvidniškim nalogam ter šolanju pilotov. Večina opreme v letalu je bila domače, torej izraelske proizvodnje.
V primerjavi z miragem 5 ima izraelski kfir tri bistvene spremembe. Tako so letalu spremenili aerodinamiko, pogon in navsezadnje avioniko. Sam pogonski agregat J79 je nekolikanj težji od mirageovega atarja 9C, vendar opazno krajši in obenem močnejši. Tako so odpravili tudi precejšen problem z gravitacijskim središčem letala in izpušna šoba je potisnjena dodobra naprej od zadnjega roba smernega krmila. Za to so morali popolnoma spremeniti prostor za motor v trupu in povsem na novo razmestiti nekaj uvodišč zraka za hlajenje sklopov motorja. Poglavitna aerodinamična sprememba pa je bil dodan fiksni kanard - predkrilo ob straneh obeh vstopišč zraka v motor tik pred koreni delta krila. Prenovljena aerodinamična zasnova je bistveno izboljšala krmarljivost, manevrske lastnosti in letenje v vseh režimih. Zelo se je skrajšala vzletna in pristajalna razdalja, večja je hitrost zavojev na vseh višinah in pri vseh Machovih številih hitrosti. Veliko bolje se je letalo tudi obnašalo pri večjih vpadnih kotih, pri katerih sta poleg omenjenih kanardov na vzdolžno stabilnost med letom dobro vplivala tudi pasja zoba na krilih in vzdolžna usmernika vzporedno ob straneh pilotske kabine. Kabina je bila ravno tako izboljšana in je nudila boljši pregled, katapultni sedež pa Martin-Bakerjev, torej takrat ena redkih uvoženih zadev v letalu ali na njem. Prav tako so Izraelci nekoliko dvignili podvozje za operacije na slabše pripravljenih stezah.
Kfir je na enaki ravni kot mirage 5 obdržal manj zmogljiv Eltin radar, ki je nasprotnikova letala zaznal in identificiral. Verjetno so se v kasnejših verzijah potrudili in vgradili tudi zmogljivejše radarje. Sicer pa je bila večina elektronike in namerilnih naprav izraelske izdelave, ki v tistem času še ni imela z današnjo primerljive tehnologije.
Izraelci so kfirje (C7) uspešno tržili in jih prodali Kolumbiji, Tajvanu in Filipinom, pa tudi Ekvadorju in šri lanki, zelo močno pa so bili v igri za letalstvo Slovenske vojske in preizkusilo jih je nekaj slovenskih pilotov. Zanimivo je, da so ob koncu osemdesetih let 25 kfirjev najeli Američani in jih uporabljali v agresorski eskadrilji pod oznako F-21A.
Zadnji standard kfirja je model 2000/C-10, opremljen s sodobnim Eltinim radarjem EL/M-2032 z več načini delovanja ter ostalo avioniko in sistemi iz opuščenega programa lovca lavi.
Verzije:
Kfir C1: prvotna verzija
Kfir C2: nadgrajeni C1
Kfir C5/7: nadgrajena verzija C2 z večjimi bojnimi zmogljivostmi in močnejšim motorjem, posodobljen kokpit
Kfir C10: standard kfirja 2000
Tehnični podatki:
IAI kfir-C7
Tip: enosedi lovec - lovski bombnik
Pogon: turboreakcijski motor Klimov/Sarkisov RD-33 s po 8.300 kg potiska ob dodatnem zgorevanju
Mere: | |
- dolžina | 16,28 m |
- višina | 4,73 m |
- razpetina kril | 11,36 m |
- površina kril | 38 m2 |
Mase: | |
- prazno | 10.900 kg |
- največja vzletna | 18.500 kg |
- gorivo | 4640 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- visoko | M = 2,3 (2.445 km/h) |
- nizko | M = 1,06 (1300 km/h) |
- največja višina | 17.000 m |
- začetno vzpenjanje | 19.800 m/min |
- dolet | |
- z notranjim gorivom | 1450 km |
- z dodat nim gorivom | 2100 km |
Oborožitev:
- 6 raket zrak-zrak kratkega dosega R-60MK (AA-8 aphid)
- 4 rakete srednjega dosega R-27R1 (AA-10A alamo-A); R-73E (AA-11 archer)
- bombe FAB-250, FAB-500, kasetnica KMGU-2
- nevodljive rakete 80, a30 in 240 mm
- top GSh-301 30 mm s 150 naboji
V operativni uporabi: Izrael, Kolumbija, Tajvan, Filipini, Ekvador, Šri Lanka, mornarica in marinci ZDA.
Nazaj