Sovjetska zveza je med leti 1966 in 1975 izdelala okoli 460 helikopterjev Kamov Ka-25, ki so predstavljali levji delež sovjetske ladijske helikopterske flote. Vkrcani so bili na vseh vojaških ladjah od ranga velikosti fregate navzgor pa vse do izpopolnjenih nosilk helikopterjev. Obstajajo tri glavne verzije: »hormone-A« je standardni protipodmorniški helikopter; »hormone-B« je opremljen z radarjem »big-bulge« za izvidovanje prek vidnega horizonta, elektronsko podporo in za zveze; »hormone-C« pa je helikopter za splošne namene, iskanje in reševanje. Značilnost Kamovih helikopterjev sta dva glavna nasproti vrteča se rotorja brez repnega. Ker nima zmogljivosti avtomatskega lebdenja, Ka-25 ne more uporabljati potopnega sonarja v slabem vremenu ali ponoči.
Na nekoč močni sovjetski ladijski floti so bili Ka-25 skoraj na vseh krovih. Zaradi slabih zmogljivosti ponoči in v slabem vremenu, je bil Ka-25 težko primerljiv s podobnimi zahodnimi protipodmorniškimi helikopterji.
Tehnični podatki:
Ka-25
SZ
Senzorji: potopni sonar, tri hidroakustične boje, letalski magnetni detektor, »školjkasti« radar, nekateri imajo IR opazovalno napravo sprednje polsfere
Oborožitev: dva torpeda E45-75A ali ena globinska bomba ali ena jedrska globinska bomba
Na nekoč močni sovjetski ladijski floti so bili Ka-25 skoraj na vseh krovih. Zaradi slabih zmogljivosti ponoči in v slabem vremenu, je bil Ka-25 težko primerljiv s podobnimi zahodnimi protipodmorniškimi helikopterji.
Tehnični podatki:
SZ
- posadka | 3 |
- dolet | 359 km |
- hitrost manevriranja | 195 km/h |
Senzorji: potopni sonar, tri hidroakustične boje, letalski magnetni detektor, »školjkasti« radar, nekateri imajo IR opazovalno napravo sprednje polsfere
Oborožitev: dva torpeda E45-75A ali ena globinska bomba ali ena jedrska globinska bomba