Enciklopedija

Eno od velikih skrivnosti, bombnik nove tehnologije slabe radarske opaznosti B-2 spirit, so začeli razvijati že leta 1977 v enem od tehnološko najuglednejših ameriških Ietalskih proizvajalcev, Northropu. Njihov pristop je bil nekoliko drugačen kot Lockheed Martinov, v katerem so (za)snovali manjše letalo, ravno tako slabe radarske opaznosti F-117. Northropov strateški bombnik je bil že od začetka nastajanja ovit v skrivnostnost in označen kot »črni projekt«. Resda je takratni ameriški predsednik leta 1980 »izdal« razvoj novega bombnika, vendar je javnost šele osem let kasneje, prvič izvedela za zasnovo letečega krila brez vertikalnih površin.

Sama konstrukcija nikakor ni nova, poznali so jo že Nemci - tako imenovano Hirthovo krilo, pa tudi Američan Mitchell je zasnoval letalo brez vertikalnih površin - leteče krilo. Nekaj takšnih zasnov je sicer že letelo, vendar tehnologija takratnega časa še ni omogočala tako varnega letenja brez klasičnih navpičnih smernih stabilizatorjev. Pri Northropu so se s podobno konstrukcijo letečega krila ubadali že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja in dve taki konstrukciji bombnikov tudi predlagali na takratnih natečajih, vendar so uspele klasične konstrukcije bombnikov, kot so s bili B-36, B-47 in B-52. Zakaj prav konstrukcija letečega krila? Predvsem zaradi dejstva, da zelo ustreza zahtevam, ki so se pred konstruktorje postavlja zahteva po stealth tehnologiji - tehnologije zmanjšane radarske opaznosti. Prečni presek te konstrukcije je precej manjši kot pri klasični, nima namreč vertikalnih površin.

Letalo je srednje vitkosti in ima kar se da zmerno puščico krila, ki doseže 33°, je pa na sredini relativno debelo in prostorno. Ta konstrukcija nikakor ni namenjena letenju pri velikih, celo nadzvočnih hitrostih, zato pa lahko neopaženo prodira pri podzvočni hitrosti na majhnih višinah.

Zadnji rob krila je konstrukcijsko zanimiv, tvori obliko dvojnega V, opremljen pa je z osmimi krmilnimi površinami, s šestimi eleroni - krmili višine in zakrilci hkrati - ter dvema razcepnima krmilnima površinama za krmarjenje po smeri.

Bombnik - leteče krilo poganjajo štirje turboventilatorski motorji General Electric F-118-GE-110, dovodišča zraka v motor so zasnovana tipično za podzvočne hitrosti, seveda brez komor za dodatno zgorevanje. Motorji so naravnost tihi za vojaško letalo, prava »konkurenca« sodobnim tihim pogonskim agregatom potniških letal. Dovodišča zraka so na zgornji površini letečega krila, sprednji robovi dovodišč imajo obliko črke S, sam motor pa je pogreznjen globoko v notranjost trupa - krila. Izpušni curki se na zgornji površini krila mešajo z obtekajočim hladnim zrakom, za zaščito trupa pred vročimi plini pa so dodali krovne oplate iz keramike. Vse seveda z enim samim namenom: čim bolj zmanjšati tako radarsko kot toplotno - IR - sliko letala.

Elektronska oprema je, jasno, zelo sodobna, predvsem navigacijsko- namerilni del, sestavljen iz inercijskih, radio-radarskih in laserskih podsistemov. Za krmarjenje se uporablja električni – fly-by-wire - četverni digitalni sistem. Sistem zagotavlja, skupaj z avtomatskim sistemom za upravljanje, tudi stabilnost, kajti letalo je umetno nestabilno.

B-2 je oborožen tako s konvencionalnim kot jedrskim orožjem, ves bojni tovor pa je spravljen v dveh vzporednih notranjih jaških. Orožja ima nameščena na vrtljivih lanserjih, na katere namestijo po 16 manevrirnih raket AGM-69A SRAM ali ravno toliko manevrirnih raket AGM-129A/AGM-131, lahko pa tudi 16 prostopadnih jedrskih bomb B61/B83.

Po nekaterih podatkih so letalo sprva hoteli obremeniti z več kot 22.500 kg orožja, dejansko pa ga zdaj oborožujejo s kombinacijama po 16.900 ali 10.900 kg orožja. Prav tako je bila sprva načrtovana serija kar 132 bombnikov B-2, že sami razvojni straški pa naj bi presegli meja 40 milijard dolarjev. čŒe računamo potem koliko velja vsak primerek, pač delimo to vsoto z vsega skupaj 20 izdelanimi letali!

Je pa uvedba B-2 dejansko pomenila velik pomik na področju strategije uporabe bombnikov že v samem izhodišču. čŒe so strategi in vojaški načrtovalci prej razmišljali, koliko bombnikov bodo potrebovali za uničenje enega cilja, razmišljajo v tem primeru v nasprotni smeri; koliko ciljev je moč uničiti z enim B-2. Morda je v teh besedah (ameriškega politika iz vladajoče elite) nekoliko pretiravanja in samohvale, kajti ameriški vojaški strategi vseeno prisegajo na »eno letalo za en cilj«, vsekakor pa pojasnijo bistveno prednost uporabe tehnologije zmanjšane radarske opaznosti.

Letalske sile ZDA so se odločile v prihodnjem desetletju posodobiti floto za radarje slabo zaznavnih (stealth) bombnikov B-2A spirit. Cilj posodobitve teh zrakoplovov je na eni strani »osvežiti« njihovo avioniko z najsodobnejšimi komunikacijskimi (novi link 16) in navigacijskimi sistemi na drug strni pa povečati bojni tovor. Posodobitev naj bi ob tem še dodatno poenostavila vzdrževanje bombnikov B-2A predvsem s tem, da bo talnemu osebju omogočen lažji dostop do določenih podsistemov, kar bo omogočilo hitrejšo odpravo morebitnih okvar, sočasno pa tudi hitrejšo vrnitev zrakoplovov v operativno uporabo.

Verzije:
B-2A: prvotna verzija, oborožena tako s konvencionalnim kot jedrskim orožjem, izdelovali so ga v izvedbi blok 10 in zatem še blok 20.
B-2C: gre pravzaprav za B-2A blok 30, C pomeni v tem primeru oznako za konvencionalno orožje, kajti to serijo letal so prilagodili oborožitvi z najsodobnejšim natančno vodljivim konvencionalnim orožjem. Obstajajo načrti za izdelavo 40 letal te verzije, kar bi ameriški proračun obremenilo za 28 milijard dolarjev!

TEHNIčŒNI PODATKI:
Narthrop B-2 spirit,
ZDA

Tip: strateški bombnik za napade na strateške cilje z jedrskim in konvencionalnim orožjem
Pogon: štirje turboventilatorski motorji General Electric F-118-GE-110 brez dodatnega zgorevanja s po 84,5 kN potiska

Oborožitev:
- 16.900 kg bojnega tovora
Rakete zrak-zemlja:
- kratkega dosega AGM-69A SRAM-A,
- manevrirne rakete AGM-86B ALCM
- AGM-154 JSOW
- AGM-158 JASSM
Bombe: jedrske B61 in B83

Uporabnik: ZDA
Cena: nad 2,4 milijarde USD


Nazaj