Enciklopedija

Družina švedskih viggnov (gromov) je znana predvsem po svoji nevsakdanji zasnovi in navdušujočih zmogljivostih, posebej za razmere konec šestdesetih in začetku sedemdesetih let. Predvsem v zmogljivi prestrezniški inačici je bil vrsto let osnova švedske zračne obrambe, zdaj pa so ga začeli zamenjevati "mlajši bratje" četrte generacije - gripni.

Kuningla Svenska Flygvapen - švedske kraljevske letalske sile - so v začetku petdesetih let opravile temeljito analizo ogroženosti in eden od rezultatov te analize je tudi potreba po lovskem letalu z zmogljivostmi STOL (kratka vzletno-pristajalna steza) in njihovi razmestitvi po manjših sekundarnih letališčih in pomožnih vzletiščih na avtocestah. S tem bi preživeli prve napade in obdržali vso potrebno učinkovitost. Druge države oziroma njihove letalske sile so prišle do tega spoznanja šele petnajst let kasneje, po izkušnji iz šestdnevne arabsko-izraelske vojne leta 1967, kar je nedvoumno pokazalo na daljnovidnost švedskih obrambno-letalskih načrtovalcev. Hkrati je bila ta zahteva ena najtežavnejših in najkonfliktnejših za uresničitev v projektu Saab-Scania 37 viggen (grom).

Prestreznik JA 37 je peti iz družine viggnovih verzij in čeprav je obdržal glavne zunanje značilnosti predhodnikov, se je vendar uvrstil stopnjo višje, v drugo generacijo bojnih reakcijskih letal. Oznaka JA sicer pomeni, da so ga namenili lovskim in jurišnim nalogam (J - jakt - lovec in A - atack - jurišnik), vendar je njegova primarna vloga lovska in šele sekundarna jurišna. Druge verzije so nosile oznake AJ (jurišnik), SF in SH (izvidnik) ter SK (trenažnik). Vsaka od omenjenih inačic je bila dvonamenska, prvonamenska pa je opisana z oznako. To je seveda pomenilo tudi različno avioniko, letalne zmogljivosti, drugačno orožje in podobno. Švedom je zahteven projekt izredno uspel.

Viggen je ohranil podobnost s predhodnikom draknom, zasnovo krila dvojne delte, v tem primeru gre za dve ločeni površini. Predvsem sta velika kanarda-predkrili pripomogli izredno veliko k manevrskim zmogljivostim tako v hitrih in ostrih zavojih kot pri strmem spuščanju in kratkem vzletu. Lovska, jurišna in predvsem dvoseda šolska verzija viggnov se kar opazno razlikujejo, lovska verzija ima na primer nižji smerni stabilizator, pa močnejši motor, seveda pa povsem drugačno avioniko in oborožitev. Viggen je bil ob nastanku povsem samosvoj, pa vendar je nudil enake ali zelo primerljive zmogljivosti kot takratni štirikrat do desetkrat dražji evropski in predvsem ameriški lovci. Viggni so prednjačili predvsem po odlični krmarljivosti pri majhnih hitrostih, gibčnosti in kratki vzletno-pristajalni razdalji. Praktično edina velika pomanjkljivost viggna je požrešen motor, predvsem pri dodatnem zgorevanju. Kljub temu je viggnov bojnih radij v nizkem režimu letanja segel do 500 km, kar je (bilo) še vedno zadovoljivo.

Lovski viggen je imel kot prvi lovec na svetu vgrajen večnamenski pulzni dopplerski radar (LM Ericsson). Kokpit je zasnovan zelo sodobno, računalnik za obdelavo letalnih podatkov pa je predelana verzija računalnika, kakršnega so vgrajevali v ameriške palubne lovce F-14 tomcat. Na splošno označujejo viggnovo elektronsko opremo, za tisti čas (sedemdeseta leta) izredno sodobno, kot zelo zanesljivo.

Lovski viggen ima sedem obesnih točk, na katere pripnejo do skupaj 6000 kg bojnega tovora, vse od raket zrak-zrak do protiladijskih izstrelkov in motilnikov elektronskih naprav in senzorjev za zgodnje odkrivanje. Osrednji podtrupni obesnik je namenjen dodatnemu gorivnemu rezervoarju, prestrezniku JA 37 pa so dodatno vgradili še Oerlikonov top KCA 30 mm. Najpomembnejši orožji za zračne dvoboje sta raketa kratkega dosega sidewinder in sky flash britanskega izvora, ki so jo v zadnjih letih uporabe zamenjali z Rb99 AMRAAM.

Viggna so od osemdesetih let nenehno izpopolnjevali in z današnjo opremo je povsem primerljiv z bojnimi letali tretje generacije.

Tehnični podatki:
Saab-Scania JA-37
Švedska

Tip: enosedo večnamensko bojno letalo
Naloge: lovski bombnik (AJ), prestreznik (JA), oboroženi izvidnik (SF), oboroženi mornariški izvidnik (SH), trenažnik (SK)
Pogon: turboventilatorski motor RM8B z dodatnim zgorevanjem
- potisk z dodatnim zgorevanjem 12.750 kg
Podvozje: hidravlično uvlačljivo z dvojnima kolesoma v tandemu na glavnih nogah in dvojnim kolesom na nosni nogi

Mere:
Krila
- razpetina glavnega krila	10,60 m
- razpetina predkril (kanardov)	5,54 m
- površina glavnega	46,00 m2
- površina kanardov, brez trupnega dela	6,20 m2
Trup in repni del
- dolžina, s pitotsko cevjo	16,40 m
- dolžina trupa	15,58 m
- skupna višina	5,90 m
- vzdolžna razdalja	5,76
- razdalja po širini	4,76 m
Mase:
- normalna vzletna	15.000 kg
- normalna vzletna
- s stadardnim orožjem	17.000 kg
- največji  zunanji tovor okoli	6000 kg
Vzletno-pristajalna steza:
- normalen pristanek	1000 m
- brez izravnavanja	500 m

 

Oborožitev:
- 2 raketi zrak-zrak RB71 (sky flash), 6 raket RB74 (AIM-9L sidewinder
- 4 rakete zrak-zemlja
- 4 nevodljive rakete 135 mm v lanserjih
- podtrupni top Oerlikon 30 mm s 150 naboji
Operativna raba: Švedska, Finska


Nazaj