Pojavil se je sredi sedemdesetih let, ameriški obveščevalni viri pa so ga opazili konec tistega desetletja. šele v osemdesetih letih je postalo jasno, da gre za novega jurišnika Su-25, ki so mu (na Zahodu) zaradi oblike nadeli ime "frogfoot". Sprva so ga šteli kot rusko protiutež ameriškemu protioklepnemu jurišniku A-10 thunderbolt II. Vendar se je izkazalo, da ne gre za tako zvesto kopijo, saj je "frogfoot" drugače zasnovan in ne tako oklepljen kot ameriški razbijač tankov.
Su-25 nese manjši bojni tovor kot A-10, vendar je hitrejši. Krila imajo puščico 20°, na celotnem sprednjem robu pa predkrilca. Na zadnjem robu ima sekcije zakrilc z dvojni precepom in krilca. Repni del je zasnovan precej konvencionalno, podvozje pa tipično tricikelsko z gumami z nizkim tlakom za pristajanje na slabo urejenih stezah. Oba dokaj močna turboreakcijska motorja so namestili v gondoli v korenih kril. Pilot sedi v oklepljeni kabini.
Sovjetsko vojno letalstvo je zmogljivosti "frogfootov" dodobra preizkusilo v osemdesetih letih v času okupacije Afganistana. V akcijah so sodelovali skupaj s helikopterskimi topnjačami Mi-24 "hind". Za napade na mudžahide so jih oborožili z bombami kasetnicami RBK-250, za boj proti v jamah skritim gverilcem pa so uporabljali raketne izstrelke AS-7 "kerry". V boju pa so bili tudi iraški Su-25, ki so jih Američani prestregli v protigverilski akciji proti Kurdom in dva sestrelili z lovci F-15. Prav afganistanske izkušnje so klicale po izboljšavah predvsem na področju samozaščite in jurišnike so opremili z metalci svetlobnih in radarskih vab.
Z verzijo za izpopolnjeno šolanje z orožjem Su-25UB so izvedli tudi pristanek na palubi letalonosilke Tbilisi (z zaviralno kljuko), zadnje verzije Su-25T pa že imajo zelo izboljšano avioniko - predvsem večnamenski radar kopijo-25, oklepljene vitalne dele ter nadgrajene ofenzivne sisteme. Za verziji -T in -TM boste zasledili tudi oznako Su-39, sicer pa lahko najdete v virih kar 10 različnih izvedenk, kot je sicer običajno pri vseh tipih ruskih letal.
Prvi tujim porabnik "frogfootov" je bila že leta 1985 čŒeškoslovaška (ki je potem razdelila floto Su-25 s Slovaško). Poleg teh dveh držav in Rusije imajo ali pa so imele"frogfoote" še v številnih državah bivše Sovjetske zveze, na Madžarskem in v že omenjenem Iraku. Skupaj naj bi jih namreč izdelali kar 700. V zadnjem času lahko zasledimo nekaj poskusov posodobitve, tudi pod izraelskim okvirjem.
Še za časa Sovjetske zveze je tekla proizvodnja "frogfootov" v gruzinskem Tbilisiju v obratih TAM. Letoa 2001 so Gruzinci skupaj z izraelskim Elbitom pokazali nadgrajeno izvedenko, poimenovali so jo škorpijon. Prednost te nadgradnje naj bi bila v dejstvu, da je kompatibilna tako z vzhodnimi kot zahodnimi navigacijsko-namerilnimi napravami in sistemi orožij.
V zvezi z letalom kroži vrsta zgodb, bolj ali manj zabavnih. V njih je kar malo zaničevan (zahodni viri), pa tudi precej poveličevan (ruski viri iz Afganistana).
Ocene zanj so v silnem razponu: od perfekcionističnega akrobata do z močjo podhranjene ruske kopije jurišnikov, in do trditve mudžahidov, da gre za nemško tehnologijo, kajti Rusi niso nikoli naredili kaj tako učinkovitega ...
Tehnični podatki:
Su-25 "frogfoot"
SZ, Rusija
Tip: enosedi jurišnik
Pogon: dva turboreakcijska motorja Tumanski R13-300
- potisk 2 x po
| Mere: | |
| - skupna dolžina | 15,53 m |
| - višina | 4,80 m |
| - razpetina kril | 14,36 m |
| - površina kril | 33,7 m2 |
| Mase: | |
| - prazno | 8709 kg |
| - največja vzletna | 18.144 kg |
| - bojni tovor | 5443 kg |
| - gorivo | |
| - notranje | 3810 kg |
| - zunanje | 934 kg |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost na | |
| - majhni višini | 975 km/h |
| - največja višina | 7000 m |
| - vzpenjanje | 225 m/s |
| - dolet | 750 km |
Oborožitev:
- protioklepne rakete (8) AT-9 vikr (prebije
- lasersko vodljive rakete AS-10 "karen" (Kh-235ML) in AS-14 "kedge" (Kh-29L), AS-17 "krypton" (Kh-31A/P)
- protiradarske rakete Kh-58 (AS-11 "kilter")
- lasersko vodljive bombe KAB-500
- lasersko vodljive rakete S-125L
- rakete zrak-zrak AA-8 "aphid"
- dvocevni top
Nazaj


