Razvili so ga kot naslednika bombnika Tu-16, kot nadzvočno letalo za velike višine. Nosil je podobno orožje, vendar je imel nekaj večji dolet. Vendar pa kakšnih bistveno povečanih zmogljivosti ni imel, čeprav naj bi ga KGB uporabljal tudi kot vohunsko letalo. So pa s temi bombniki zabeležili precejšnje število nesreč, celo za sovjetske ohlapnejše standarde, kar priča o precejšnji nezanesljivosti letala. Zaradi tako neuspešne konstrukcije so jih zgradili le okoli 200, kar ni bilo dovolj za zamenjavo predhodnikov Tu-16, ki so ostali operativni še pozno v sedemdesetih letih. Glavni tip bombnika je bil na Zahodu znan kot »blinder-B«, nosil je rakete zrak-zemlja. Okoli 70 »blinderjev« verzije C so uporabljali za izvidniške naloge in za elektronski boj. Nekaj teh bombnikov so prodali tudi Libiji in Iraku.
Zaradi nezanesljivosti letala in številnih nesreč Tu-22 niso nikoli povsem zamenjali predhodnikov Tu-16. Kot izvidniške ploščadi naj bi jih uporabljala celo razvpita KGB.
Verzija: Tu-22M3 »backfire C«
Tehnični podatki:
Tupoljev Tu-22 »blinder«
SZ
Tip: nadzvočni bombnik in izvidnik
Pogon: dva turboreakcijska motorja Koljesov s po
| Mere: | |
| - dolžina | 40,5 m |
| - razpon kril | 27,7 m |
| - višina | 10,6 m |
| Mase: | |
| - največja vzletna masa | 84.000 kg |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | 1480 km/h |
| - dolet (s tovorom bomb) | 3100 km |
Oborožitev: ena raketa AS-4 (»blinder-B«) ali do
Nazaj
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com