Enciklopedija

V času nastajanja tega ruskega (takrat še sovjetskega) strateškega bombnika, konec šestdesetih in po letu 1970, so bile glavne zadeve, postavljene kot cilj konstruktorjem, izreden dolet in velika hitrost ter prodiranje na vseh višinah. Le tako se je bilo namreč moč ubraniti pred nevarnostmi že izredno izpopolnjenih sistemov zračne obrambe. Kakšne pa so te zahteve: dolet z 20.000 kg bojnega tovora kar okoli 10 km, na veliki višini dvakratna hitrost zvoka, na majhni višini pa tudi več kot zvočna hitrost.

Bombnik s tem doletom sodi v razred srednjega dosega. Rusi so mu namenili dvojno vlago, najprej udare na pomembne cilje na evropskem vojskovališču, pa tudi na velike cilje na morski površini. Pri tem so seveda imeli v mislih nasprotnikove letalonosilke, rušilce in takratne bojne ladje. Konstruktorji so sledili ameriškemu zgledu in se odločili za spremenljivo puščico kril. Puščica je prilagodljiva, postavljali so jo lahka v pet različnih kotov, začenši z 20° pa do 65°, najpogosteje pa so uporabljali tri položaje. Pri vzletu in pristajanju, ko je potreben največji vzgon, so bila krila povsem razprta in so tvorila puščico 20°, za večji dolet so puščica nekoliko povečali, na 30°, pri velikih nadzvočni hitrostih je bila seveda potrebna največja puščica, s takšno puščico kril pa je letel bombnik tudi v režimu letenja z obzvočno hitrostjo na majhni višini.

Prvi bombnik Tu-22M0 je vzletel že leta 1969, potem pa so začeli s serijsko proizvodnjo z oznako -Ml (»backfire-A«). Ker verzija Tu-22M1 ni izpolnjevala vseh pričakovanj, ji je sledila nadgrajena Tu-22M2 (»backfire-B«) s turboventilatorskima pogonskima agregatoma. Bombniki so izpolnili pričakovanja in do leta 1983 so jih izdelali skupaj nad 200.

Omenjeni verziji je sledil Tu-22M3 (»backfire-C«), ki so mu nekoliko spremenili presek vstopišč zraka v motor (ki so spominjali na tiste pri lovcih in izvidnikih MiG-25) in za 5° povečali največjo puščico kril. Ob teh zunanjih modifikacijah so v bombnik vgradili še nov radar za sledenje konfiguraciji zemljišča in na-merilni radar. Drugače so bistveni deli elektronike letala predstavljali navigacijski sistemi, komunikacijski sistemi in sistema za odkrivanje, zajemanje in spremljanje ciljev. Sistemi so omogočali bombniku delovanje ponoči in v vsakršnih vremenskih razmerah. čŒeprav so ga opremili s sodobnimi sistemi za elektronske protiukrepe in vabami, so bili za spremljanje in zaščito teh bombnikov predvideni lovci Su-27, Najpomembnejši cilji »backfirejev« so bile ameriške letalonosilke, za njihovo uničevanje so namenili rakete zrak-ladja AS-4 »kitchen«, prav tako so jih lahko oborožili tudi z jedrskim taktičnim orožjem, nenazadnje pa so lahko dobro opravljali tudi samo izvidniške naloge.

Dolga časa so tem bombnikom pripisovali najpomembnejšo vlogo v obrambi ZSSR, uporabljali pa so jih tako v času afganistanske vojne v osemdesetih letih kot v devetdesetih letih v ruskih napadih na upornike v čŒečeniji. Poleg Rusije jih imajo (so jih imeli) v svoji oborožitvi še Ukrajina, Belorusija in menda celo Iran. Za te bombnike se že dolgo zanima tudi Kitajska in velika verjetnost je, da bodo Kitajcem prodali najbolj izpopolnjeno različico Tu-22M4, ki so jo razvili leta 1990, morda pa celo načrtovano inačico -M5 (ali Tu-245). Slednje naj bi oborožili z manevrirnimi raketami velikega doleta, oboroženimi tako s konvencionalnimi kot jedrskimi bojnimi konicami.

Po nekaterih virih naj bi Rusija silno težka vzdrževala preostali del bombniške flote v operativnem stanju, najbolj številčni sodobni bombniki ostajajo prav Tu-22M2 in -M3 (skupaj okoli 235, od tega operativnih 196 leta 2002). Načrtujejo tudi njihovo posodobitev, predvsem naj bi dobili avtomatiziran sistem za nizko letenje, kar so piloti teh bombnikov v dokaj široki uporabi teh bombnikov med operacijami v čŒečeniji najbolj pogrešali. Skupno so izdelali 497 teh letal.

Verzija:
Tupoljev Tu-22 "blinder"

Tehnične lastnosti:
Tupoljev Tu-22M3 »backfire C«
ZSSR/Rusija

Tip: večnamenski strateški bombnik srednjega dosega
Pogon: dva turboventilatorska motorja Kuznecov NK-25 s po 250 kN potiska ob dodatnem zgorevanju (140 kN brez)!

Oborožitev: 24.000 kg
Rakete zrak-zemlja:
- 3 x H-22 (jedrska konica s 305 kt)
- 3 x H-15 (jedrska konica s 350 kt)
- 6 do 10 x RKV-500B/KSR (jedrska konica s 350 kt)
Bombe:
- do 69 FAB-250
- do 12 FAB-400 ali 8 FRB-1500 ali 2 FAB-3000
- natančno vodljive bombe
Top: GŠ kal. 23 mm v repni kupoli
Uporabniki: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Iran
Cena: ni podatka


Nazaj