Enciklopedija

Potniška letala nikakor niso narejena za občudovanje, pa vendar jih bolj ali manj vsi občudujemo: kadar se pojavijo na televizijskem posnetku, kadar uzremo lep fotografski posnetek, kadar jih vidimo v letu, pri vzletu ali pristanku. Znamenja sodobne, dinamične družbe so. Vse več ljudi potuje z njimi saj so leti postali cenovno dostopni. Nasploh menda velja, da se za letenje starejši zelo neradi odločajo in je to postalo predvsem domena mladih.

Potniška letala so se rodila praktično po prvi svetovni vojni, nato pa se »jim« do sredine tridesetih let kaj bistvenega ni zgodilo. Le nekaj sto letal z deset do dvajset sedeži. Bila so počasna in neokretna, doživljala so kar precej nesreč in ljudje so se jih, večinoma, na daleč izogibali, časovno točni vozni redi so bili bolj naključje kot pravilo. Letenje s potniškim letalom je po drugi strani pomenilo domala pravo razkošje.

Po drugi svetovni vojni jih je bilo že več, kmalu tudi reaktivcev. Našteli bi jih že nad 500, na primer sredi petdesetih, pa vendar so prepeljala zanemarljivo malo ljudi. Instrumenti, s katerimi so jih opremljali, so že bistveno vplivali na varnost, reakcijski motorji pa pospešili hitrosti do 1000 km/h!

Šestdeseta leta so bila najimenitnejša za razvoj potniških letal, to desetletje je dalo največje potniško letalo Boeing B747 (jumbo jet) in tudi doslej najhitrejšega concordea, ki od konca oktobra 2003 ne leti več. Airbus A380, ki je v operativni uporabi, od oktobra leta 2007 in je tako postal največje operativno potniško letalo na svetu.

Danes je potniških letal, po nekaterih virih, nad 24.000. Število prepeljanih potnikov je skorajda celotno obdobje po drugi svetovni vojni naraščalo. Upadlo je le ob nekaterih prelomnicah, na primer v času naftne krize, pa zalivske vojne leta 1991 in po »napadu« dveh potniških letal na WTC dne 11. septembra 2001. So pa bila leta, ko je število potnikov naraščalo za 7 odstotkov letno, zdaj optimisti napovedujejo okoli 5-odstotno povečanje v obdobju do leta 2020. In takrat naj bi letalska potniška flota sveta štela že okoli 50.000 letal, čeprav vsi še zdaleč ne pritrjujejo tem napovedim. Da bi prepeljali ustrezno večje število potnikov, bi lahko povečali pogostost letov na linijah, namesto da bi podvojili število letal.

Zdaj proizvodnja potniških letal doseže nekako 1000 letno, sem so všteta potniška letala in tudi letala za regionalni potniški promet, na prve odpade med 600 in 700 letal, preostalo na regionalce. Življenjska doba letala je danes vsaj 30 let.

Oblike današnjih letal je na pogled zelo težko razločiti, če izvzamemo, Boeing B747. Ne potniki ne bežni opazovalci ne bodo zlahka razločili med proizvodi Boeinga in Airbusa. Kakšni bodo v prihodnosti? Za enega, ki je z dvoletno zamudo konec leta 2007 prišel v komercialno uporabo, že vemo: dvonadstropni Airbus A380. Boeing je z B787 »dreamliner« uvedel bolj hitro »linijo« modelov, ki naj bi v prihodnosti morda celo presegali hitrost zvoka. Tehnološko so danes nadzvočnemu letalu zlahka kos, vprašanje predstavlja le cena, kajti vsi si želijo predvsem čim manjši strošek na potniški sedež, tako prevozniki zaradi dobičkov kot potniki zaradi nižjih cen vozovnic. Tudi hiperzvočne hitrosti niso več takšna ovira, če izvzamemo nasprotovanja okoljevarstvenikov, ki bodo vsekakor želeli natančnejše podatke o vplivu prometa na velikih višinah (te bi dosegle 30.000 m) na ozonsko zaščitno plast, pa tudi o postopku vstopanja nazaj v ozračje in obstojnosti letalskih konstrukcij ob velikih pregrevanjih.

Zanesljivo pa potniška letala ne bodo ostala le aluminijasta cev s krili in motorji na njih, zagotovo se bo veliko spreminjalo, morda celo vse! Začelo se je s konstrukcijskimi gradivi in obliko (kril), končalo pa se bo verjetno z alternativnim gorivi.