Za učinkovito reševanje življenj s helikopterjem bi v Sloveniji potrebovali tri helikopterske baze. Reševalci letalci poleg že obstoječe baze na Brniku predlagajo še bazo v Mariboru in Postojni. Pod tako idejo se takoj podpišejo tudi policisti, zagotavlja poveljnik policijske letalske enote Robert Sušanj.

“Ena enota v Sloveniji ni dovolj,” pravi vodja helikopterske nujne medicinske pomoči Uroš Lampič. Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) je začela delovati leta 2003, do leta 2006 je bila pilotski projekt, takrat pa je postala redna služba. HNMP sodi pod okrilje osnovnega zdravstva Gorenjske oziroma prehospitalne enote kranjskega zdravstvenega doma. Enota šteje 30 članov, 19 zdravnikov in enajst reševalcev. V eni izmeni delujeta zdravnik in reševalec, na Brniku pa čakata na poziv v vidnem delu dneva.



Ena baza ni dovolj
Lampič pravi, da zdravstveno ministrstvo že nekaj let opozarjajo na to, da ena baza za pomoč s helikopterjem za vso državo ni dovolj. Do Izole potrebujejo s helikopterjem 25 do 30 minut, do Maribora približno 35 minut. Zdravnike in reševalce na nujno medicinsko pomoč odpeljejo s  policijskim helikopterjem, če tega ni, pa se lahko vkrcajo v vojaškega.

Sicer pa sta si policija in vojska razdelili delo; policija vozi zdravnike in zdravstvene reševalce, vojska pa gorske reševalce.

Letalska policijska enota ima danes šest helikopterjev, s katerimi bi lahko pokrili še drugo bazo v Mariboru.

“Lani, denimo, dvakrat nismo imeli na voljo helikopterja in smo intervencijo izvedli z dvourno zamudo. K sreči je šlo za prevoz med bolnišnicama,” pravi Lampič in dodaja, da taka služba nujno potrebuje helikopter samo za lastno uporabo. Lampič pravi, da bi bila optimalna rešitev za HNMP ustanovitev vsaj še dveh dodatnih baz: v Mariboru in Postojni. Po njegovem mnenju bi s tremi bazami tudi laže racionalizirali delovanje vseh reševalnih služb, ki letijo: HNMP, gorske reševalne službe, enote za medbolnišnične prevoze odraslih in enote za medbolnišnične prevoze otrok. Vse štiri enote danes vzletajo z Brnika.

“Ideja je bila, da bi se v bazi nekje med Brnikom in Lescami na Gorenjskem specializirali za reše vanje v gorah, v mariborski bazi bi bila splošna enota, v Postojni pa enota za prevoze med bolnišnicami. HNMP je smiselna do največ 20 minut leta od baze. In na ta način bi bila enakomerno pokrita vsa država,” pojasnjuje Lampič.



Baza za nujno helikoptersko pomoč ne potrebuje nujno tudi letališča. Zaradi gneče v zraku to predstavlja včasih tudi omejitev, saj mora posadka helikopterja upoštevati še druge letalnike, ki pristajajo ali vzletajo. Zaradi različnih razlogov HNMP lani ni mogla poleteti kar 74-krat, večinoma zaradi megle na Brniku. “čŒe se pomaknemo proti Gorenjski, je teh meglenih dni bistveno manj, da o Postojni sploh ne govorimo,” je rekel Lampič.

In kdo bi v novih dveh bazah ustanovil enote? Enote HNMP po pravilniku vzpostavi minister za zdravje, organizirane pa so v lokalnih prehospitalnih enotah zdravstvenih domov, se pravi (glede na predlog) v mariborskem in postojnskem. V treh bazah bi morali imeti vedno na voljo po en helikopter, četrtega pa v pripravljenosti za podporo.

“Prehitela nas je tudi Romunija”
Po Lampičevih besedah so v preteklih dneh ministrstvo za zdravstvo uradno seznanili s predlogom. “Žal na ministrstvu tudi

Enota helikopterske nujne medicinske pomoči je lani posredovala 274-krat in pomagala 276 ljudem.

letos ne vidijo finančnih možnosti za vzpostavitev dodatnih baz, prav tako ne za nakup helikopterja. Strinjajo se, da ni v redu, da HNMP nima lastnega helikopterja in da je nedopustno, da zaradi zasedenosti helikopterjev dežurna ekipa ne more posredovati. Odprte ostajajo nekatere kratkoročne rešitve, ki bi zagotovile, da bi bil helikopter ves čas na razpolago samo za enoto HNMP. Vsekakor pa je že skrajni čas, da se ministrstvo loti dolgoročnih rešitev, kot je izbira helikopterskega prevoznika, racionalizacija in optimizacija helikopterskih služb ter vzpostavitev še dveh baz, od koder bi učinkovito posredovali po vsej Sloveniji. Smo del EU in ena redkih razvitih drža v, ki še vedno nima urejene HNMP po mednarodnih standardih. Na tem področju nas je že pred leti prehitela celo Romunija.” je sklenil Lampič.



Za dodatni bazi tudi policija
“Pod tako idejo se tudi mi takoj podpišemo,” je o treh bazah za nujno helikoptersko pomoč dejal poveljnik policijske letalske enote Robert Sušanj. Zaradi potreb po hitrih intervencijah si tudi policija želi dodatne helikopterske baze. “Je pa verjetno projekt povezan s kadri in denarjem. Načeloma pa imamo enako željo tudi sami in smo jo že večkrat izpostavili. Gotovo pa to ne more biti samostojen projekt policije, ampak celotne države .”

Sušanj zagotavlja, da bi policija s floto, kot jo premore, lahko pokrila prvo fazo širitve. čŒe bi po  Mariboru resno razmišljali še o bazi v Postojni, pa bi morali premisliti tudi o novih helikopterjih. Letalska policijska enota jih danes premore šest, v enoti pa je zaposlenih40 ljudi. “Tako kot vsi prebivalci zaslužijo enako hitro medicinsko pomoč, tako bi tudi v policiji radi zagotovili enako hitrost za razne policijske zadeve. Dalj časa ko potrebujemo, manj uspešni smo,” pravi Sušanj. 

Vir: Daniel Cek, Primorske novice, 3. maj 2009

Uroš Lampič: “Vsekakor pa je že skrajni čas, da se ministrstvo za zdravje loti dolgoročnih rešitev, kot je izbira helikopterskega prevoznika z namenskim medicinskim helikopterjem, ki bi deloval po mednarodnih standardih, racionalizacija in optimizacija helikopterskih služb in s tem vzpostavitev še dveh HNMP baz, od koder bi učinkovito posredovali po vsej Sloveniji.”