Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je letošnje leto začel zelo optimistično. V svojo floto so dodali dve novi regionalni letali kanadskega izdelovalca Bombardier CRJ900NextGen in otvorili nove linije med Tirano in Frankfurtom, Prištino in Malmom, Muenchnom in Lodžom ter med Ljubljano in Prago ter Varšavo. Najbolj pomembna odločitev za Adrio pa bo prišla iz Bruslja, ko bo Evropska komisija sporočila odločitev o (ne)upravičenih subvencijah našemu letalskemu prevozniku. Vodstvo Adrie je optimistično in o planu B sploh ne razmišljajo. Odločitev Evropske komisije bo ugodna in Adria bo preživela so prepričani. O stanju in načrtih Adrie je spregovoril predsednik uprave Mark Anžur.
Kako se ja zmanjšanje frekvenc letenja odrazilo na številu potnikov?
Adria Airways je v obdobju januar - marec 2014 v skladu z načrti zmanjšala število rednih letov za 3,4%, ob tem pa ji je uspelo, glede na lansko leto, za 10% povečati število prepeljanih potnikov. V čarter prometu je povečala število letov za 26,4% glede na 2013, predvsem zaradi ad hoc letenja. Tako je s slovenskim letalskim prevoznikom v prvem kvartalu 2014 potovalo 188.594 potnikov. V rednem prometu je bila izkoriščenost potniške kabine za 2,8% boljša kot v lanskem letu in je znašala 67,49%.
V kakšni finančni kondiciji je Adria?
Operativni prihodki so višji za 0,5%, doseženi rezultat iz poslovanja v obdobju januar - marec je glede na lansko leto boljši za 2,1 mio EUR.čŒisti prihodki od prodaje se bodo letos povečali za 6,7%. Največje zvišanje planiramo pri prihodkih od rednega prometa (+8,6%) na račun več prepeljanih potnikov (+13,3%). Načrtujemo, da se bo prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu v letu 2014 povečal za 8,6%. Zaradi operacije z večjimi letali načrtujemo tudi za 2,3% višje stroške materiala in za 10,2% višje stroške storitev. Največje tveganje predstavlja nihanje cen nafte in posledično kerozina.Leto 2014 bomo po načrtih zaključili z dobičkom v višini 2,7 mio EUR.
Kaj dve novi letali, ki ste ju najeli letos pomenita za Adrio?
Letos povečujemo floto za deset odstotkov. Gre predvsem za to, da težimo k večji ekonomičnosti flote. Ekonomika v letalstvu je jasna. Večje letalo pomeni nižji strošek po sedežu s tem pa višjo konkurenčnost. Izziv je to povečano kapaciteto tudi zapolniti. Zato počasi nižamo ceno naših kart. To pa lahko delamo vzporedno. Torej cene lahko nižaš šele, ko nižaš stroške. To je logika vsega skupaj. Da omejimo povečanje kapacitete pa na drugi strani nižamo število frekvenc letov. Na primer v Frankfurt smo še lani leteli 4x na dan, sedaj imamo samo še tri lete. Na Dunaj in v Munchen smo leteli trikrat dnevno sedaj samo še dvakrat. Torej večja letala, višja zapolnjenost kabine in manj frekvenc, kar operacije bistveno poceni.
Zakaj ste se odločili za lizing in ne za nakup?
Družba zaključuje program prestrukturiranja, katerega cilj je bila tudi razdolžitev družbe. V tem trenutku družba niti nima dostopa do virov financiranja v obsegu za eno ali dve letali, niti struktura sredstev in obveznosti tega ne dopušča.
Poleg tega je kombinacija najetih in lastnih letal dobrodošla v vsaki letalski družbi, saj se s tem razpršijo tveganja. Imamo štiri lastna in sedem najetih letal.
Kaj pa nove linije?
Strateško se usmerjamo v to, da postanemo Evropski prevoznik in ne samo slovenski prevoznik. Tu gremo v čisto internacionalizacijo. Razlogov je več. Eno je to, da je slovenski trg zelo omejen. Razen na prihodih potnikov dolgoročno ne bomo mogli narediti kaj več. V tem segmentu v naši strategiji predvidevamo 5% rast potnikov. čŒe govorimo o letih iz Ljubljane je zanimivih le nekaj destinacij. Med njimi so zagotovo Stockholm, Madrid in Berlin. Dolgoročna strategija, kjer pričakujemo večje povečanje števila potnikov je na evropskih letih. O konkretnih mestih pa še ne morem govoriti. Letalo CRJ900 je na regionalnih linijah idealno letalo, saj ga lahko uporabiš tam, ker je potnikov premalo, da bi bile linije zanimive za nizkocenovnike z velikimi Airbusi.
Razmišljate tudi o odpiranju novih baz?
Za nas je zelo pomembna Tirana, ki jo bomo še naprej razvijali. Najverjetneje jo bomo prihodnje leto povezali z Brusljem in Parizom. Razvijamo Lodž, kjer bomo morda stacioniraliletalo.Razviti pa želimo še nekaj drugih evropskih destinacij med njimi tudi Verono. Celovec za nas ni zanimiv. V Prištini imamo 10% tržni delež in ga želimo ohraniti. V Skopju pa 6% tržni delež, ki ga izgubljamo na račun subvencioniranega WizzAira.
Kako pričakujete odločitev Evropske komisije?
Mi smo optimistični, da bo odločitev Evropske komisije nam v prid – torej pozitivna.
Država prodaja Adrio že nekaj časa. Kakšnega lastnika si želite?
Najbolj pomembno je da bo lastnik odgovoren, ki bo Adrii omogočil nadaljevanje razvoja. Torej, da bo razvijal blagovno znamko in znanja. To je lahko finančni investitor ali pa strateški partner iz letalske branže. Pomembno je, da sledijo ciljem in razvoju firme. Sinergije, ki bi jih nov lastnik lahko prinesel bi bile pri nabavi.
Kako daleč je prodaja Letalske šole?
Razpis se je zaključil. Javil se je en ponudnik s katerim se še pogajamo. Ne morem pa komentirati kdo to je.
Ali lahko Adrija preživi sama?
Vedno bolj se kaže, da lahko preživimo sami. Dejstvo je, da v Evropi prihaja do konsolidacije, a ta konsolidacije je prvič ciklična, drugič pa nikjer ni pravila, da nekdo, ki najde dobro tržno niše in Adria jo ima ne more dolgoročno preživeti.