Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata je v letu 2020 upad prometa v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 znašal 83,3 odstotka (povprečje v Evropski uniji – 73,3 odstotka). S tem je Slovenija zabeležila največji upad med vsemi državami članicami Evropske unije.

Slovenija ostaja slepo črevo brez omembe vrednih letalskih povezav. V poletni sezoni 2022 je bilo z Brnika moč leteti na devetnajst rednih letalskih progah. Poleti leta 2019 smo lahko poleteli na 29 rednih progah s precej več frekvencami. Obenem je bilo avgusta lani opravljenih 42 odstotkov manj letov kot avgusta 2019.

Povsem jasno je, da covid-19 ni edini razlog za zgodovinsko najslabšo povezanost Slovenije s svetom. Pravi razlog tiči v tem, da Slovenija nima lastnega letalskega prevoznika. In predvsem nima letalske vizije. Vlada z raznimi spodbudami nemškemu Fraportu in tujim letalskim prevoznikom, ki sledijo izključno profitu stanja z nobenim zakonom ne bo dolgoročno izboljšala. V hipu, ko subvencij ne bo več se bodo umaknili. Linije, ki pa jih ohranjajo pa so minimum tistega s čemer so upravičeni do subvencij. To dokazuje tudi precej odpovedi letov.

Potrebna je odločitev ali se Slovenija želi vrniti na letalski zemljevid z lastno letalsko družbo ali pa bomo ostali najslabše povezana država v Evropi. Drži, kar pravi Vlada, da je za Slovenijo izrednega gospodarskega pomena, da obdrži ter vzpostavi redne letalske proge do najpomembnejših evropskih središč in do strateških tujih trgov. A politika ne more določati kam bomo leteli. Sploh pa ne, da o tem odloča pristojni minister za promet, celo zračni promet so zapisali v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo. Cilj zakona je izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije, in sicer z ohranitvijo obstoječih in spodbuditvijo vzpostavitve novih rednih letalskih prog v Slovenijo. Vse lepo in prav, če odmislimo, da Slovenija denar dobesedno poklanja tujim letalskim družbam, ker nima vizije z lastno letalsko družbo. Še manj ve kaj bi z edinim mednarodnim letališčem, ki ga ima še v lasti – Mariborskim letališčem Edvarda Rusjana. Zaradi birokratskih preprek in nepoznavanja problematike tako rekoč dušijo razvoj mariborskega letališča, ki je že našlo določene tržne niše, ki mu omogočajo preživetje. Resnega potniškega prometa, pa naj bo to čarterski ali redni Mariboru država enostavno ne dovoli. Že to, da pristojni minister za promet odloča koliko ur bo odprto mednarodno letališče, je absurd. Pod poveljevanjem slednjega pa je odprto najmanj v zadnjih 5-10 letih, zgolj 8-9 ur dnevno.

Slovenija bo z zakonom pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše lete na obstoječih letalskih progah v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom. Pri tem bodo financirane le direktne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov. Pomoč se bo dodelila v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču. Ali so v Vladi morda preverili kako visoke so letališke pristojbine na Brniku v primerjavi s sosednjimi letališči? Se je kdo vprašal ali si na Brniku iskreno želijo več prometa, ali pa je v ozadju druga računica nemških lastnikov?

Vlada ocenjuje, da bo potrebnih okoli 5,6 milijona evrov sredstev na leto oziroma 16,8 milijona evrov v treh letih. Do sedaj je MGRT prek različnih subvencij tujim operaterjem in Fraportu podelili že več kot 10 milijonov evrov. Promocije STO niso vštete v ta znesek. Skupaj torej skoraj 30 milijonov evrov. Kljub temu je Slovenija ostala najslabše povezana država v Evropi. Nov zakon ne bo rešil ničesar. Mar bi teh 30 milijonov namenili za helikopterje za nujno medicinsko pomoč. Na ministrstvu za infrastrukturo so sicer ustanovili delovno skupino, ki naj bi do sredine leta pripravila odgovor, ali bi bila ustanovitev nove letalske družbe upravičena ali ne. Mar se ne ponuja odgovor sam od sebe?