Nuuva V300 je hibridno-električni letalnik s sposobnostmi navpičnega vzletanja in pristajanja. Zasnovan je za prevoz do 272 kilogramov tovora na razdaljah do 555 km. Letalnik je prilagojen delovanju tako z utrjenih kot neurejenih vzletno-pristajalnih površin, tovor pa se nalaga skozi nos letala, kar poenostavi logistične procese in omogoča različne konfiguracije tovora. S prostornino 2,8m³ lahko sprejme do tri tovorne palete ali drug tovor, kar mu zagotavlja široko uporabnost v različnih sektorjih. O letalniku smo se na dogodku Mednarodni obrambni sejem in konferenca SIDEC pogovarjali s tehničnim direktorjem Pipistrela dr. Tinetom Tomažičem.

Zakaj je SIDEC pomemben za Pipistrel?

Tukaj smo zato, da slišimo kaj si naši uporabniki mislijo o naših proizvodih. Česa naš letalnik Nuuva v tem trenutku še nima, kaj mu z vidika uporabnika manjka. Morda kakšna fizična lastnost ali pa zmogljivosti v smislu avtomatizacije. Smo še v fazi, kjer lahko manjše prikrojitve vgradimo. Zanimivo je direktno od morebitnih strank slišati, kako si oni predstavljajo uporabljati tak leteči stroj. Tako se bomo s tem produktom lahko približali kupcu in razvili letalnik do končne verzije. Seveda pa predstavljamo tudi druge naše proizvode. Med njimi brezpilotni letalnik Surveyor, ki je namenjen za posebne operacije in misije. Oba letalnika smo razvili v Pipistrel Vertical Solutions, ki je v bistvu divizija skupine Pipistrel in se ukvarja z razvojem in certifikacijo letalnikov. Mi smo tisti, ki ideje nekako pretvorimo v izdelek. Manj znano je, da se že praktično več kot desetletje, udejstvujemo tudi na področju nadzora iz zraka. Tako smo razvili že prej omenjeno linijo Surveyor, ki ima že kar nekaj uporabnikov širom sveta.

Nuuvo V300 ste prvič javno predstavljali na letošnjem letalskem salonu Paris Air Show. Kakšen je bil odziv?

Odziv je bil izjemen in zelo raznolik. Paris Airshow je bil letos zelo obrambno in vladno obarvan. Ljudje, ki so bili tam in s katerimi sem govoril so rekli, da je bilo več kot kdaj koli prej v sivo barvo pobarvanih letalnikov. Torej v vojaških barvah. Tudi naše pričakovanje je bilo, da bo odziv bolj kot ne iz te domene. Dejansko pa so se za Nuuvo zanimali ljudje, ki bi ga uporabljali za prevoz na odročne otoške lokacije, za humanitarne misije in celo vrsto drugih misij. Med drugimi prevozi časovno kritičnih stvari v medicini. Od medicinskih pripomočkov, zdravil, krvi in vzorcev tkiv, ki so bili odvzeti v procesu zdravljenja in morajo iti v laboratorij na diagnostiko.

Koliko je v Nuuovi slovenskega znanja?

Letalnik ima slovenske motorje, slovensko kontrolno elektroniko, načrtovan in izdelan je v celoti v Sloveniji.

S pripojitvijo Pipistrela v korporacijo Textron pa se je pojavlja tudi možnost, da mi naša letala opremimo s sistemi za avtomatsko letenje. Poprej smo vgrajevali kupljene sisteme. Govorim o avtopilotih, nadzornih sistemih, o podatkovnih povezavah in tako naprej. No, sedaj pa vse to delamo pod isto streho in dejansko sta obe liniji Surveyor in pa Nuuva dobili en tak res velik pospešek. Sedaj ne prodajamo samo letečega stroja, ampak stroj, ki zna narediti nekaj popolnoma avtomatsko.

Tukaj pred nami je Nuuva V300 s serijsko številko 1. To je dejansko prvi in pravi leteči stroj. To ni sejemski eksponat kakršnega smo razstavili v Parizu. Številka 2 se bo pridružila testiranjem do konca letošnjega leta. S tem pa se vedno bolj bližamo letalniku, ki bo predan strankam. Z nekaterimi potencialnimi strankami smo že kar napredovali v pogovorih in samem razvoju potekov poleta od točke A do točke B in o načrtih leta.

Kako daleč ste pa s testnim letenjem?

Nuuvo testiramo že celo leto. Dejansko jo testiramo v fazi vzleta in pristanka. Vodoravno z njo še nismo leteli, saj vodoravno letenje že poznamo. Izhajamo iz področja letenja, kjer se vzgon tvori s krili. Naši Alpha trainer, Explorer, Surveyor in Panthera so letala, ki vzletajo in pristajajo konvencionalno z letalskih stez. Tako, da smo se odločili s prvo Nuuvo dejansko napast tisto diametralno drugo področje in se naučiti vse o vertikalnem vzletu in pristanku. Ta režim letenja, vključno z dejanskimi odpovedmi sistemov smo že izvedli. Med letenjem smo izklapljali motorje in se tako prepričali, da lahko letalnik te odpovedi skompenzira in povsem normalno pristane po odpovedi več motorjev. Ocenjujem, da smo trenutno na dobri polovici testiranja. Sistemsko najbolj kompleksen del letenja je prav ta del, ko letalo lebdi. Ko krila nič ne počnejo in mora dejansko avtomatski pilotski sistem kompenzirati veter, turbulenco in vse kar se pojavlja med samim letom.

Kako ga upravljate?

Za upravljanje letalnika potrebujemo operaterja. Naš koncept zemeljske postaje ne vsebuje klasičnih letalskih vmesnikov kot so komandne palice, ročice za moč ali pa pedala. Operater s kliki na miško letalniku pove kaj od njega pričakuje. Letalnik tako sprejme obogaten načrt leta in potem ta let izvede. Na enak način letalu dopovemo, kaj želimo da izvede, če pride do težav kot so izpad podatkovne povezave, odpoved motorja ali odpoved kakšnega od sistemov oz. mehanske okvare. Vsi scenariji so predvideni vnaprej, tako da nikoli ni striktne odvisnosti od človeka, da se v danem trenutku neka težava razreši.

Z Nuuvo upravljamo in komuniciramo izključno preko satelitskega linka. To pomeni, da ni potrebno, da je njegov upravljalec tam, kjer se letalnik nahaja. Nadzorni center imamo lahko kjerkoli na zemeljski obli. Edini pogoj je, da smo priklopljeni na neko podatkovno povezavo, kar je lahko tudi internet. Naš letalnik lahko potem leti na vse lokacije. Letalnik je opremljen s kamerami in je vnaprej programiran kam gre. Sam koncept je zastavljen tako, da je tudi rokovanje s tovorom povsem preprosto. Potreben je samo en človek, da naloži in razloži tovor. Ne potrebuje klasičnih letalskih znanj. Bo pa toliko izšolan, da bo poznal letalnik in bil odgovoren za nakladanja in razkladanje tovora. V primeru humanitarnih misij, kjer ne bo izšolanega človeka na mestu pristanka bo lahko vsakdo odprl tovorna vrata in razložil tovor. V osnovi pa za enkrat razmišljamo o bolj kontroliranem režimu delovanja. Torej, da bodo na mestu vzleta in pristanka usposobljeni ljudje. Želimo, da se naše bodoče stranke počutijo v redu, ker seveda ne govorimo o izdelku, ki bi bil za enkratno uporabo. Računamo na res dolgotrajno uporabo. Vsi sistemi na letalniku so prirejeni za več tisoč urno uporabo oziroma desetletja trajanja uporabe tega letalnika.

Kako je poskrbljeno za varnost letenja? Ima Nuuva reševalno padalo?

Nuuva nima reševalnega padala. Kot zanimivost lahko povem, da pri določeni velikosti letalnika, imaš kot načrtovalec dejansko možnost ali investirati v pasivno ali pa v aktivno varnost. Aktivna varnost na naši Nuuvi je dejansko v redundanci sistemov. Letalnik ima osem propelerjev za vertikalni vzlet in pristanek. V resnici jih za varno letenje rabi samo šest. Katerakoli dva lahko odpovesta in Nuuva bo ne da bi to sploh opazili še vedno lahko varno letela. Prav tako ima potrojene sisteme. Trojno navigacijo, trojne računalnike in trojno aktivacijo. To se tudi vidi na trupu zgoraj. Število anten je nekako potrojeno. S stališča sistemske zgradbe letala lahko dosežemo večjo varnost, kot če bi imeli padalo.

A lahko pristane tudi kot letalo?

Ne. V tem trenutku je predviden vertikalni vzlet in pristanek. Letalnik ima zanimive pristajalne noge. Na njih so plošče, ki so vzmetene in so narejene tako, da se prilagajajo naklonu terena. Letalnik zato lahko pristane tudi na neravnem terenu in ne potrebuje steze. To je njegova prednost. Na nalogo se lahko poda tudi iz nekonvencionalnih lokacij. Recimo iz strehe logističnega centra Civilne zaščite. V tem primeru v Pipistrelu postavljamo pod vprašanje paradigmo o tem kaj je zdaj vzletišče. To je tisto, kar pri Pipistrelu radi počnemo. Radi se ukvarjamo s tem, kako omogočiti nekaj česar še ni. Naše poslanstvo je da zmogljivost vgradimo v letalnik in ne, da zahtevamo od infrastrukture, da se prilagaja letalniku. Ker to je po navadi dražji del. Če pa imaš te zmogljivosti v letalniku, boš res imel svobodo iti kamor koli na pa tja, kjer je infrastruktura že pripravljena. In cel koncept Nuuve temelji na tej svobodi odločitve.

Ima Nuuva konkurenco?

Pariški Airshow je potrdil, da je Nuuva največji logistični dron. Govorimo o letalniku, ki je težak skoraj dve toni in nosi tri konkretne palete tovora. Konkurenca obstaja pri ideji dostave tovora po zraku. Uporabniki pa bodo povedali kateri velikostni razred jim najbolj ustreza. Meni osebno se zdi, da bo vsak uporabnik posegel po več velikostnih razrednih. Tako kot imajo letalske družbe manjša in večja letala za različne potrebe. Nekaj podobnega bomo videli tudi tukaj. Nuuva ni idealni letalnik za prevoz tovora na razdalje do desetih kilometrov. Je pa najboljše orodje, ki obstaja za prevoz velikega tovora na razdaljah do nekaj sto kilometrov.

Kdaj bo Nuuva množično uporabljena?

Glede na stanje regulative v civilnem letalstvu pričakujem, da bodo prve razširjene uporabe letalnikov kot je Nuuva potekale v vladnih in vojaških programih. Seveda pa nas zanima tudi civilna uporaba, ki se bo seveda zgodila. Ne govorimo o danes, niti o jutri, čez par let pa mogoče že. In Pipistrel bo pripravljen.