V letalskem potniškem prometu ne najbolje uveljavljeni comet se je kot nosilec tako izvidniških kot oboroženih sistemov izkazal za zanesljivo in krmarljivo letalo. To potrjuje tudi podatek, da so doslej izgubili samo dva, enega takoj po vzletu zaradi trka z jato ptic, ki so uničile motorje, drugega pa so izgubili med demonstracijskim poletom na letalski prireditvi v Kanadi v devetdesetih letih. Letijo pa nimrodi zares v vseh vremenskih razmerah, posebej težavne razmere so imeli med spopadom velike Britanije in Argentine za Falklandska (Malvinsko) otočje leta 1982. V ta spopad so šli nimrodi po komajda opravljeni nadgradnji v verzijo mr.2 (začeti leta 1979).Nimrod mr.2 je opremljen z radarjem EMI searchwater, zelo zmogljivim računalnikom, Ferrantijevim navigacijskim sistemom, komunikacijskim sistemom, največja pridobitev pa je bila uporaba treh ločenih procesorskih sistemov za radar, za akustične senzorje in za taktično navigacijo. Verzijam za elektronske izvidniške naloge so dodali tri velike pasivne sprejemnike, po enega v nos dodatnih krilnih rezervoarjev in enega na vrh repnega smernega stabilizatorja.
Po letu 1977 je Velika Britanija sprejela odločitev, da gre po odlogu odločitve za Boeingove leteče radarske postaje (NATO je načrtoval 18 E-3 AWACS) po svoji poti in razvije nimrode z zmogljivostmi za zgodnje odkrivanje, opozarjanje ter nadzor. Tega se je najbolj razveselila britanska letalska industrija. Šlo je namreč za vgradnjo dotlej najbolj kompleksnega sistema elektronike v katero koli britansko letalo. Sprva so načrtovali, da bi sistem začel funkcionirati že leta 1982, vendar so stvar preložili na leto 1984. Skupaj so nadgradili enajst nimrodov v verzijo EAW mk.3, nimrodi so bili uporabljeni kot osnova za nadgradnjo. Preiskovalni radar je bil Marconi Avionicsov, anteni pa vgrajeni v nosno in repno radarsko kupolo, pokrivali pa sta 180°, skupaj torej 360°. Vgrajena oprema in naprave, kot so antene, na aerodinamiko letala skorajda niso imele vpliva.
Za podporo sistemu za elektronske ukrepe so vgradili po dva sistema v konca kril, preiskovala pa sta vsa radarska in radijska oddajanja.
V devetdesetih letih se je Velika Britanija ponovno odločila za posodobitev nimrodov in nadgradnjo 21 letal v standard mr. 4. Leta 2002 so število zmanjšali na 18 letal Gre za mornariško izvidniško in jurišno izvedenko, ki naj bi vstopila v operativno rabo leta 2004, prvi let s tem letalom pa je bil opravljen avgusta 2002. Bistvene naloge tega letala so mornariško izvidovanje, protipodmorniški boj, boj proti površinskim ladjam, pa tudi iskanje in reševanje na odprtem morju. Za sklop poveljniškega taktičnega sistema so podpisali pogodbo z ameriškim Boeingom.
Zanimivo je, da ima ta britanska leteča radarska postaja tudi kar precej oborožitve. Poleg omenjenih sistemov oborožitve za protiladijski in protipodmorniški boj ima tudi rakete zrak-zrak za lastno obrambo AIM-9 sidewinder. Oboroženi tovor pa obsega še rakete AGM-84 harpoon, torpede (tigerfish), poleg tega ima še vso opremo za odkrivanje podmornic.
Osrčje nimroda je preiskovalni radar 2000MR searchwater, izdelek Thales Defencea, medtem ko so elektrooptični sistemi in sistemi opazovanja Northrop Grummanovi. Letalo ima v opremi tudi radarski opozorilnik in detektor magnetnih anomalij (MAD).
Zelo kompleksen je tudi navigacijski sistem Smiths Industries NAV/FMS, povezan z navigacijskim računalnikom letalnim računalnikom, ki ju povezuje podatkovna cesta MIL-STD-1553B, Pomembni navigacijski napravi sta še laserski inercialni navigacijski sistem GPS LN-100G.
Današnji nimrodi so opremljeni z sodobnimi turboventilatorskimi motorji, nastalimi v sodelovanju med nemškim BMW in britanskim Rolls-Roycem BR710.
V Afganistanu je Britanska vojska septembra 2006 izgubila eno od letal nimrod MR2. V nesreči je življenje izgubilo 12 pripadnikov RAF, ter po en pripadnik mornarice in kopenske vojske. Gre za najhujšo nesrečo Britanske vojske po Falklandski vojni.
Tehnični podatki:
BAe Systems nimrod,
Velika Britanija
Tip: mornariško patruljno letalo (mr), letalo za zgodnje odkrivanje in opozarjanje (AEW), elektronsko izvidovanje (R)
Pogon: štirje turboventilatorski motorji BMW/Rolls-Royce BR710
| Mere: | |
| Krila | |
| - razpetina | 35 m |
| - površina | 197 m2 |
| Trup | |
| - dolžina | 38,63 m (mr), |
| - višina | 9,08 m (mr),10,67 m (AEW) |
| Mase: | |
| - prazno | 39.010 kg |
| - največja vzletna | 87.090 kg |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | 926 km/h |
| - največja višina | 12.800 m |
| - trajanje leta | 12 ur |
| - dolet | 9255 km |
Oborožitev:
- skupaj do
- globinske bombe in mine
- raketi zrak-zrak sidewinder na podkrilnih nosilcih
- izstrelki zrak-tadja harpoon na podkrilnih nosilcih
- top v zabojniku
Uporabnica: Velika Britanija (18-21)
Cena: program nimrod MRA4 ovrednoten na 2 milijardi funtov (leta 1999)
Nazaj
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com