Američani so bili nedvomno pionirji v uvajanju letečih opazovalnih platform. Prvo letalo s takšnimi napravami je bil EC-121, zasnovan na štirimotornem propelerskem potniškem letalu super constellation, ki je bil v rabi dobri dve desetletji, praktično vse do osemdesetih let minulega stoletja. Šestdeseta leta so pomenila velik preobrat v radarski tehnologiji, dostopne so bile opazovalne naprave velikega dosega, hkrati pa je bilo moč pridobljene podatke zelo hitro obdelovati. Radarska slika je prvikrat segla daleč prek vidnega horizonta, hkrati pa je ista opazovalna ploščad razpoznala tudi vse nizko in hitro leteče cilje - letala točno pod seboj. To bistvena prednost je prinesla pulzna dopplerska radarska naprava, ki je prepoznala in ločila premikajoče se objekte od tal in celo od morske površine.
Za začetek letečih opazovalnih radarjev za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor lahko štejemo leto 1970, ko sta Hughes in Westinghouse razvila nova radarja za opazovanje nizko letečih ciljev z višje leteče radarske ploščadi in ko je Boeing dobil v podpis pogodbo o konstrukciji leteče postaje za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor - AWACS. Njihov predlog je temeljil na nadgradnji komercialnega letala B707- serije 320.
Poglavitna značilnost letečih radarskih postaj AWACS je konstrukcija hrbtne radarske antene v obliki vodoravno položenega diska. Premer tega diska je
V natečaju za radar je zmagala Westinghouseova opazovalna naprava AN/APY-
Leta 1981 so letalom vgradili še zmogljivejše radarske naprave, s katerimi so lahko opazovali tudi cilje nad vodo. Kmalu pa so awacsi postali tudi zračni ščit sil NATO, ki so naročile 17 takšnih letal. ZDA so jih imele takrat 34.
V letalu je v pilotski kabini posadka štirih mož (pilot in sopilot, navigator in letalski inženir), medtem ko je v opazovalno nadzornem delu v verzijah E-3B in C po 18 mož posadke, v verzijah E-3A pa 13.
V čem je tolikšna vrednost takšnega načina zračnega opazovanja, opozarjanja in nadzora? Predvsem v velikem dosegu radarja, izjemno hitri obdelavi informacij in predstavitvi podatkov z bojišča ali prizorišča napetosti v praktično realnem času. Podatki so torej na voljo tako rekoč v hipu, ko dogodki izbruhnejo, AWACS zazna vse od lokacije do gibanja lastnih in nasprotnikovih ladij, letal in drugih pomembnih ciljev. Podatke pošiljajo takoj v poveljniške centre, v času hudih napetosti in kriz pa jih neposredno dobivata tudi predsednik ZDA in državni sekretar za obrambo. Leteča radarska postaja oskrbuje s potrebnimi informacijami o položaju nasprotnikovih letal vse lastne prestrezniške sile, podpira operacije zrak-zemlja, hkrati pa oskrbuje z izvidniškimi podatki tudi vse kopenske sile.
Konec novembra 2006 je EADS Defence & Security Systems zvezi NATO predalo prvo posodobljeno letalo E-3A AWACS. Po pogodbi, vredni okoli 1,32 milijard dolarjev, bo omenjeno podjetje do konca leta 2008 posodobilo floto 17 letal AWACS, ki imajo domicil v bazi v neposredni bližini Geilkirchena. Program posodobitve skupaj z podjetjem EADS Defence & Security Systems vodi ameriški Boeing. Glavni cilj posodobitve letal AWACS v standard E-3A je dodatno izboljšati raven kakovosti in uporabnosti podatkov, ki so zbrani, obdelani ter posredovani drugim uporabnikom s pomočjo teh izredno pomembnih letal. Posodobljena letala bodo dobila novejše sisteme za zbiranje, obdelavo, prikazovanje in posredovanje podatkov, boljšo povezljivost (interoperabilnost) z drugimi senzorji in njihovimi nosilci (sateliti, brazpliotnimi plovili, radarji, …). Novi digitalni komunikacijski sistem bo omogočil boljšo izrabo razpoložljivih in novih komunikacijsko – podatkovnih povezav (data link). Ob posodobljenih letalih pa bosta posodobljena tudi dva simulatorja, namenjena usposabljanju letalskih posadk in operaterjev sistemov v letalih AWACS.
Tehnični podatki:
Boeing E-3 sentry/AWACS,
ZDA
Tip: letalo za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in nadzor
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Pratt & Whitney TF33-PW-100A s po
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 39,7 m |
Trup | |
- dolžina | 44 m |
- višina | 12,5 m |
Radarska kupola | |
- premer | 9,1 m |
- debelina | 1,8 m |
- oddaljenost od trupa | 3,33 m |
Mase: | |
- največja vzletna | 156.150 kg |
Gorivo: | 70.510 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | nad |
- največja višina | okoli |
- trajanje leta | nad 11 ur |
Oborožitev: nima
Uporabnice: ZDR(33), Savdska Arabija (5), NATO (17), Francija (4), Velika Britanija (7)
Cena: 129 milijonov USD (leta 1982); 222 milijonov leta 1987 za VB; 254 milijonov USD leta 1987; 230 milijonov USD za NATO leta 1990
Nazaj