Po drugi svetovni vojni se je v Evropi našlo nekaj držav z enako željo - izdelati letalo z vsaj enakimi bojnimi in letalnimi zmogljivostmi ter drugimi kvalitetami, kot jih imajo najsodobnejša ameriška bojna letala. Tako je nastalo nekaj zelo uspešnih konstrukcij, na primer nemško-francoski alpha-jet, pa francosko-britanski jaguar in italijansko-nemško-britanski tornado, da ne omenjamo Eurofighterjega typhoona v zadnjem obdobju.
Francija je bila kar nekajkrat poleg, in lahko bi tudi rekli, da nikoli ni bila proti partnerstvu, dokler je seveda vse teklo skladno z njenimi zahtevami in pogoji. Tudi s projektom ACE - projektom evropskega bojnega letala, v katerem so si obetale sodelovanje Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija in bržkone še kdo, v prvi vrsti Španija. Z vsemi omenjenimi se je Francija ravno pri tem projektu razšla in skušala pridobiti druge, vendar neuspešno. Po vrsti so bile to Belgija, Danska, Nizozemska in Norveška (ki so že 10 let pred tem odklonile sodelovanje pri Dassault-Breguetovem bojnem letalu mirage F1E).
Leto 1986 je pomenilo začetek konkretizacije dveh vzporednih projektov lovskih letal. Britanci so predstavili svojega demonstratorja evropskega lovca, Francozi svojega kar na otoškem "bojišču". Po vsega nekaj urah preizkusnega naleta sta bila v zraku pred svetovno javnostjo britanski EAP in francoski rafale. Zasnova niti ni bila kaj bistveno različna, zelo verjetno so zmagali kar principi!
Leta 1987 je francoska vlada ponosno izrazila svojo podporo Dassaultovemu rafalu in s tem avtorizirala preoblikovanje testnega letala v popolno bojno letalo. Zatem so Dassault-Breguet - proizvajalec letal, SNECMA - proizvajalec motorjev in proizvajalec elektronskih sistemov Thomson-CSF oznanili nastanek skupne družbe ACE International, ki naj bi bila posrednik pri vključevanju drugih držav v skupni razvoj. Tega ni bilo, kar je bilo dokaj logično, nekaj držav (Nemčija, Velika Britanija, Španija in Italija) je odstopilo zaradi vztrajanja pri preveč francoskem pristopu k projektu, druge (Nizozemska, Belgija, Danska in Norveška) so imele takrat skorajda nove flote učinkovitih in sodobnih F-16 fighting falconov. In nastal je povsem francoski večnamenski lovec rafale.
Tudi francoski konstruktorji so dobili vrsto zahtev, letalske sile in letalstvo vojne mornarice so hoteli visokozmogljivo večnamensko letalo tako za lovske kot lovskobombniške akcije. V zračnem prostoru naj bi prestrezalo tako nasprotnikova letala kot manevrirne rakete v vseh vremenskih razmerah in v velikem obsegu hitrosti ter višin. Tudi v jurišnih in lovskobombniških nalogah bi moralo novo francosko bojno letalo odkrivati in uničevati cilje na tleh, tako premične kot nepremične, v taktični in operativni globini nasprotnika.
Francozi so obdržali dobro preizkušeno konstrukcijo z lomljeno puščico delta kril in predkrili kanardi. Predvsem slednji imajo veliko površino. Motorja sta dva z ovalnima uvodiščema, ki prehajata ob strani v podtrupni del letala. Dvema pogonskima motorjema navkljub so se odločili za en smerni stabilizator. V gradnji so veliko uporabljali armirana ogljikova vlakna, predvsem pri krilih. Spoji so iz aluminij-litijeve zlitine, predkrilca iz titana. Koreni kril so prekriti z oplatami iz kevlarja, ravno tako konca kril in vrhnji del smernega stabilizatorja. Tudi okoli 50 odstotkov trupa je iz armiranih ogljikovih vlaken. Smerni stabilizator ima oplate prav tako iz ogljikovih materialov, notranja rebrasta in sendvič zgradba pa je iz aluminij-litijeve zlitine.
Zahteva po velikih zmogljivostih je seveda pogojevala ustrezen potisk obeh motorjev. Pogonska agregata sta francoska, Snecmina turboventilatorska z dodatnim zgorevanjem M88-2.
Srce rafala je, tako kot pri vseh drugih letalih njegove generacije, v elektronskem sklopu, ki navrže skorajda
Francozi so nekako optimistično videli trg za okoli 500 rafalov, za domače potrebe pa načrtovali okoli 250 letal za letalske sile in 86 za letalstvo mornarice. Kot kaže, se jim bosta ena in druga želja le stežka uresničili. Prvo enoto z rafali verzije M je mornarica osnovala leta 2001 ter vkrcala dve letali na jedrsko letalonosilko Charles de Gaulle. Slednja je bila vključena v operacije med posredovanjem v Afganistanu, vendar naj rafali ne bi delovali bojno. Po novem je francoska mornarica izrazila potrebo po 60 rafalih, naročenih je bilo že 25 v prvi seriji v letu 1999 skupaj 48 naročenih rafalov. Potem so se leta 2000 odločili, da bo kar 40 mornariških rafalov od celotnega števila v dvosedi izvedbi.
Sploh prvi serijsko izdelani rafal je bil dvosed za francoske letalske sile, s proizvodne linije je prišel tik pred koncem leta 2000. Po veljavnem načrtu bodo francoske letalske sile - Arm»e de l'Air - dobile skupaj 234 rafalov, od tega bo okoli 60 % dvosedih.
Rafale je leta 2004 začela uporabljati francoska mornarica. Leta 2005 so jih dobili tudi v francoskih letalskih silah. Prvi oddelek, ki z njimi leti je staioniran v bazi Saint-Dizier. Rafale bo zamenjal kar sedem letal, ki so jih uporabljali v francoski vojski; dve mornariški in pet klasičnih (Super-Etendard, Crusader, Jaguar, Mirage F1, Mirage
Za rafala sta se zanimala Južna Koreja in Singapore. Južna Koreja je leta 2002 izbrala boeingovo letalo F-15, prav tako pa so se odločili leta 2005 v Singaporu. Januarja 2006 je francoski časopis Journal du Dimanche poročal, da želi Libija kupiti 13-18 rafalov v skupni vrednosti 3,24 milijarde dolarjev. Februarja 2007 pa bila v časopisu Le Temps objavljena novica, da Švica preučuje možnost nakupa rafala za zamenjavo ostarelih F-5 tiger.
Verzije:
Rafale B: Prvotno načrtovana dvoseda verzija francoskih letalskih sil, razvili so jo v popolnoma bojno operativno.
Rafale C: enosedo bojno letalo
Rafale D: Oznaka D izhaja iz "discret" - verzija "stealth".
Rafale M: Enosedi palubni lovec, v 80 odstotkih delov je enak verziji C, v sistemih pa celo 95-odstotno.
Tehnični podatki:
Dassault rafale
Tip: enosedi (dvosedi) večnamenski lovec, palubni lovec
Pogon: dva turboventilatorska motorja SNECMA M88-2
- potisk 2 x
Mere: | |
- dolžina | 15,30 m |
- višina | 5,34 m |
- razpetina kril | 0,90 m |
- površina kril | 6,00 m2 |
Mase: | |
- prazno | |
- D | 9060 kg |
- M | 9800 kg |
- največja vzletna | 24.500 kg |
- bojni tovor | 8000 kg |
- Gorivo: | |
- notranje | 4700 kg |
- zunanje in notranje | 6500 kg |
Zmogljivosti: | |
- hitrost | |
- visoko | M = 2+ |
- nizko | = 1,2 |
- dolet | 1853 km |
- bojni radij | 1039 km |
- največja višina | 16.750 m |
Uporabniki: Francija
Nazaj