Enciklopedija

Po drugi svetovni vojni se je v Evropi našlo nekaj držav z enako željo - izdelati letalo z vsaj enakimi bojnimi in letalnimi zmogljivostmi ter drugimi kvalitetami, kot jih imajo najsodobnejša ameriška bojna letala. Tako je nastalo nekaj zelo uspešnih konstrukcij, na primer nemško-francoski alpha-jet, pa francosko-britanski jaguar in italijansko-nemško-britanski tornado, da ne omenjamo Eurofighterjega typhoona v zadnjem obdobju.

Francija je bila kar nekajkrat poleg, in lahko bi tudi rekli, da nikoli ni bila proti partnerstvu, dokler je seveda vse teklo skladno z njenimi zahtevami in pogoji. Tudi s projektom ACE - projektom evropskega bojnega letala, v katerem so si obetale sodelovanje Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija in bržkone še kdo, v prvi vrsti Španija. Z vsemi omenjenimi se je Francija ravno pri tem projektu razšla in skušala pridobiti druge, vendar neuspešno. Po vrsti so bile to Belgija, Danska, Nizozemska in Norveška (ki so že 10 let pred tem odklonile sodelovanje pri Dassault-Breguetovem bojnem letalu mirage F1E).

Leto 1986 je pomenilo začetek konkretizacije dveh vzporednih projektov lovskih letal. Britanci so predstavili svojega demonstratorja evropskega lovca, Francozi svojega kar na otoškem "bojišču". Po vsega nekaj urah preizkusnega naleta sta bila v zraku pred svetovno javnostjo britanski EAP in francoski rafale. Zasnova niti ni bila kaj bistveno različna, zelo verjetno so zmagali kar principi!

Leta 1987 je francoska vlada ponosno izrazila svojo podporo Dassaultovemu rafalu in s tem avtorizirala preoblikovanje testnega letala v popolno bojno letalo. Zatem so Dassault-Breguet - proizvajalec letal, SNECMA - proizvajalec motorjev in proizvajalec elektronskih sistemov Thomson-CSF oznanili nastanek skupne družbe ACE International, ki naj bi bila posrednik pri vključevanju drugih držav v skupni razvoj. Tega ni bilo, kar je bilo dokaj logično, nekaj držav (Nemčija, Velika Britanija, Španija in Italija) je odstopilo zaradi vztrajanja pri preveč francoskem pristopu k projektu, druge (Nizozemska, Belgija, Danska in Norveška) so imele takrat skorajda nove flote učinkovitih in sodobnih F-16 fighting falconov. In nastal je povsem francoski večnamenski lovec rafale.

Tudi francoski konstruktorji so dobili vrsto zahtev, letalske sile in letalstvo vojne mornarice so hoteli visokozmogljivo večnamensko letalo tako za lovske kot lovskobombniške akcije. V zračnem prostoru naj bi prestrezalo tako nasprotnikova letala kot manevrirne rakete v vseh vremenskih razmerah in v velikem obsegu hitrosti ter višin. Tudi v jurišnih in lovskobombniških nalogah bi moralo novo francosko bojno letalo odkrivati in uničevati cilje na tleh, tako premične kot nepremične, v taktični in operativni globini nasprotnika.

Francozi so obdržali dobro preizkušeno konstrukcijo z lomljeno puščico delta kril in predkrili kanardi. Predvsem slednji imajo veliko površino. Motorja sta dva z ovalnima uvodiščema, ki prehajata ob strani v podtrupni del letala. Dvema pogonskima motorjema navkljub so se odločili za en smerni stabilizator. V gradnji so veliko uporabljali armirana ogljikova vlakna, predvsem pri krilih. Spoji so iz aluminij-litijeve zlitine, predkrilca iz titana. Koreni kril so prekriti z oplatami iz kevlarja, ravno tako konca kril in vrhnji del smernega stabilizatorja. Tudi okoli 50 odstotkov trupa je iz armiranih ogljikovih vlaken. Smerni stabilizator ima oplate prav tako iz ogljikovih materialov, notranja rebrasta in sendvič zgradba pa je iz aluminij-litijeve zlitine.

Zahteva po velikih zmogljivostih je seveda pogojevala ustrezen potisk obeh motorjev. Pogonska agregata sta francoska, Snecmina turboventilatorska z dodatnim zgorevanjem M88-2. 

Srce rafala je, tako kot pri vseh drugih letalih njegove generacije, v elektronskem sklopu, ki navrže skorajda 800 kg. Bistveni senzor je seveda Thalesov (prej Thomson CSF/Dassault Electronic) radar RBE2 z zmogljivostjo glej dol - streljaj dol. Rafalov radar ima podobne zmogljivosti kot eurofighterjev, sledi osmim ciljem hkrati in seveda avtomatično določa njihovo prioriteto, torej določa, od kod grozi letalu največja nevarnost. Tudi zasloni so v kabini nameščeni podobno, trije so večfunkcionalni barvni s tekočimi kristali, četrti pa je spodaj z radarsko navigacijskimi podatki. Bistveni zaslon je seveda holografski polprosojni EO pred vetrobranskim steklom.

Francozi so nekako optimistično videli trg za okoli 500 rafalov, za domače potrebe pa načrtovali okoli 250 letal za letalske sile in 86 za letalstvo mornarice. Kot kaže, se jim bosta ena in druga želja le stežka uresničili. Prvo enoto z rafali verzije M je mornarica osnovala leta 2001 ter vkrcala dve letali  na jedrsko letalonosilko Charles de Gaulle. Slednja je bila vključena v operacije med posredovanjem v Afganistanu, vendar naj rafali ne bi delovali bojno. Po novem je francoska mornarica izrazila potrebo po 60 rafalih, naročenih je bilo že 25 v prvi seriji v letu 1999 skupaj 48 naročenih rafalov. Potem so se leta 2000 odločili, da bo kar 40 mornariških rafalov od celotnega števila v dvosedi izvedbi.

Sploh prvi serijsko izdelani rafal je bil dvosed za francoske letalske sile, s proizvodne linije je prišel tik pred koncem leta 2000. Po veljavnem načrtu bodo francoske letalske sile - Arm»e de l'Air - dobile skupaj 234 rafalov, od tega bo okoli 60 % dvosedih.

Rafale je leta 2004 začela uporabljati francoska mornarica. Leta 2005 so jih dobili tudi v francoskih letalskih silah. Prvi oddelek, ki z njimi leti je staioniran v bazi Saint-Dizier. Rafale bo zamenjal kar sedem letal, ki so jih uporabljali v francoski vojski; dve mornariški in pet klasičnih (Super-Etendard, Crusader, Jaguar, Mirage F1, Mirage 2000 C, Mirage 2000 N in D, Mirage 4).

Za rafala sta se zanimala Južna Koreja in Singapore. Južna Koreja je leta 2002 izbrala boeingovo letalo F-15, prav tako pa so se odločili leta 2005 v Singaporu. Januarja 2006 je francoski časopis Journal du Dimanche poročal, da želi Libija kupiti 13-18 rafalov v skupni vrednosti 3,24 milijarde dolarjev. Februarja 2007 pa bila v časopisu Le Temps objavljena novica, da Švica preučuje možnost nakupa rafala za zamenjavo ostarelih F-5 tiger.

Verzije:
Rafale B: Prvotno načrtovana dvoseda verzija francoskih letalskih sil, razvili so jo v popolnoma bojno operativno.
Rafale C: enosedo bojno letalo
Rafale D: Oznaka D izhaja iz "discret" - verzija "stealth".
Rafale M: Enosedi palubni lovec, v 80 odstotkih delov je enak verziji C, v sistemih pa celo 95-odstotno.

Tehnični podatki:
Dassault rafale

Tip: enosedi (dvosedi) večnamenski lovec, palubni lovec
Pogon: dva turboventilatorska motorja SNECMA M88-2
- potisk 2 x 5100 kg
- z dod. zgor. 2 x 7650 kg

Uporabniki: Francija


Nazaj