Pri prvem modelu, 428, gre za podaljšano izvedenko modela 328JET z desetimi sedeži več. S tem so pri Fairchild-Dornierju hoteli konkurirati predvsem družini brazilskih malih regionalcev Embraer ERJ-135, ERJ-140 in ERJ-145. Gre le za malo podaljšan trup in malo povečano tetivo krila ter sorazmerno s povečanjem tudi z zmogljivejšima motorjema. 
V proizvodnjo so skušali privabiti izraelskega proizvajalca letal IAI. Preliminarno konstrukcijsko študijo so opravili v letu 2000, če pa ne bi tovarne doletela znana usoda, bi poletelo v letu 2001, v redni promet pa prišlo v letu 2003.
Drugače je z modelom 528JET, ki je najmanjši predstavnik družine regionalcev s 55 do 110 sedeži; celotno družino so predstavili leta 1998 na letalskem salonu ILA v Berlinu.
Že leto poprej, torej 1997, so v Dubaju pri Fairchild Dornierju razkrili načrte o zasnovi povsem novega letala za regionalni promet s 70 sedeži. Model 728 je bil povsem nekaj drugega kot začetna tipična visokokrilnika iz Dornierjeve konstruktorske prakse 328/428. Novinec naj bi, tako kot tudi 528, bil nizkokrilnik. Zanimanje zanj je pokazalo kar nekaj velikih letalskih prevoznikov, med drugim nemška Lufthansa in njen regionalni prevoznik CityLiner, ki ji je sledil Swissairov (takrat) prav tako regionalni prevoznik Crossair. Slednji je potem ameriško-nemško družbo »izdal« in prestopil k brazilskemu Embraerju.
Že takrat pa so proizvajalci zašli v precejšnje finančne težave; razvoj je zahteval bistveno več sredstev od načrtovanih. Finančno podhranjenega Fairchild Dornierja so skušale ohraniti pri življenju finančne injekcije ameriških in nemških investicijskih skupin. Tako naj bi zagotovili skoraj poldrugo milijardo dolarjev sredstev. toda iz vsega skupaj ni bilo nič in verjetno eden najbolj obetavnih letalskih projektov zadnjega desetletja je tako (skoraj zagotovo) povsem brez prihodnosti.
Model 928 je bil načrtovan kot podaljšana izvedenka 728. Tako naj bi ga v osrednjem delu podaljšali za3,5 m in povečali razpetino kril za slaba dva metra.
Osnovni model 328 so že ponujali tudi v poslovni izvedenki envoy 3, za te namene pa so predvideli še model 728JET z oznako envoy 7.
Tehnični podatki:
Fairchild Aerospace (Dornier) 428/528/728/928JET
Tip: potniško letalo za regionalni transport
Proizvajalec: Fairchild Dornier, Nemčija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 44 (428), 55 (528), 70 (728), 95 ali 100 ali 110(928)
Pogon: dva turboventilatorska motorja
428JET – Pratt & Whitney Canada PW308B 2 x 32,9 kN potiska
528JET – General Electric CF34-8D1 2 x 52,79 kN potiska
728JET – General Electric CF34-8D1 2 x 55,55 kN potiska
928JET - General Electric CF34-10D1 2 x 75,6 kN potiska
Cena: Za model 428 so napovedali ceno okoli 12,5 milijonov USD; za razvoj so namenili 150 milijonov USD, koliko pa so porabili do ukinitve programa, ni znano.
Predvidena cena za 528JET je bila okoli 18 milijonov USD.
Napovedana cena za 728JET je bila do 26 milijonov USD, za poslovno verzijo envoy 7 pa kar 40 milijonov USD. V začetku (leta 1998 na salonu ILA v Berlinu) so optimistično napovedovali ceno do 20 milijonov USD.
Leta 1998 so (optimistično) napovedovali ceno 23 do 23,5 milijona USD.
Uporabniki: Za letalo 428JET se je zanimalo kar nekaj regionalnih prevoznikov, na primer Atlantic Coast Airlines in Skyway Airlines iz ZDA ter Air Alps Aviation iz Evrope.
Za 528JET niso zabeležili povpraševanja.
Za to Fairchild-Dornierjevo letalo je bilo zanimanje izredno in bržkone bi se ta proizvajalec, če bi ga ne doletel stečaj, s serijsko proizvodnjo tega modela zlahka kosal s kanadskim proizvajalcem Bombardierjem in brazilskim Embraerjem. Tudi zaradi tehnološko najsodobnejšega modela (ki so ga med drugim pokopali previsoki razvojni stroški in zato predvidena visoka cena posameznega letala). Lufthansa je leta 1999 naročila 60 letal 728JET v vrednosti 1,6 milijarde USD, temu pa naj bi sledilo še enako naročilo leta 2002, vse za regionalnega prevoznika CityLine. Lufthasa o nadomestnem letalu še ni dokončno odločila. Ameriška družba za delno lastništvo poslovnih letal Flight Options je nameravala nabaviti 25 poslovnih izvedenk envoy 7 v vrednosti nad 760 milijonov USD. Sprva se je za 729JET zanimal, kar za 60, tudi švicarski Crossair in potem »prestopil« k brazilskemu Embraerju in modelu ERJ-170. Prav tako je Eurowings načrtoval nakup 30 letal, francoski Proteus Airlines pa 15.
Kot potencialni kupec 928JET se je pojavila družba Bavaria Leasing, ki je leta 2000 na salonu ILA v Berlinu podpisala predpogodbo za štiri letala in potem rezervirala še dve; prav tako se je zanje zanimal najemodajalec GECAS.
Nazaj
V proizvodnjo so skušali privabiti izraelskega proizvajalca letal IAI. Preliminarno konstrukcijsko študijo so opravili v letu 2000, če pa ne bi tovarne doletela znana usoda, bi poletelo v letu 2001, v redni promet pa prišlo v letu 2003.Drugače je z modelom 528JET, ki je najmanjši predstavnik družine regionalcev s 55 do 110 sedeži; celotno družino so predstavili leta 1998 na letalskem salonu ILA v Berlinu.
Že leto poprej, torej 1997, so v Dubaju pri Fairchild Dornierju razkrili načrte o zasnovi povsem novega letala za regionalni promet s 70 sedeži. Model 728 je bil povsem nekaj drugega kot začetna tipična visokokrilnika iz Dornierjeve konstruktorske prakse 328/428. Novinec naj bi, tako kot tudi 528, bil nizkokrilnik. Zanimanje zanj je pokazalo kar nekaj velikih letalskih prevoznikov, med drugim nemška Lufthansa in njen regionalni prevoznik CityLiner, ki ji je sledil Swissairov (takrat) prav tako regionalni prevoznik Crossair. Slednji je potem ameriško-nemško družbo »izdal« in prestopil k brazilskemu Embraerju.
Že takrat pa so proizvajalci zašli v precejšnje finančne težave; razvoj je zahteval bistveno več sredstev od načrtovanih. Finančno podhranjenega Fairchild Dornierja so skušale ohraniti pri življenju finančne injekcije ameriških in nemških investicijskih skupin. Tako naj bi zagotovili skoraj poldrugo milijardo dolarjev sredstev. toda iz vsega skupaj ni bilo nič in verjetno eden najbolj obetavnih letalskih projektov zadnjega desetletja je tako (skoraj zagotovo) povsem brez prihodnosti. Model 928 je bil načrtovan kot podaljšana izvedenka 728. Tako naj bi ga v osrednjem delu podaljšali za
Osnovni model 328 so že ponujali tudi v poslovni izvedenki envoy 3, za te namene pa so predvideli še model 728JET z oznako envoy 7.
Tehnični podatki:
Fairchild Aerospace (Dornier) 428/528/728/928JET
Tip: potniško letalo za regionalni transport
Proizvajalec: Fairchild Dornier, Nemčija
Posadka: 2
Potniški sedeži: 44 (428), 55 (528), 70 (728), 95 ali 100 ali 110(928)
Pogon: dva turboventilatorska motorja
428JET – Pratt & Whitney Canada PW308B 2 x 32,9 kN potiska
528JET – General Electric CF34-8D1 2 x 52,79 kN potiska
728JET – General Electric CF34-8D1 2 x 55,55 kN potiska
928JET - General Electric CF34-10D1 2 x 75,6 kN potiska
| Mere: | 428 | 528 | 728 | 928 |
| - dolžina | 24,69 m | 23,10 m | 26,31 m | 31,01 m |
| - višina | 7,09 m | 9,05 m | 9,04 m | 9,97 m |
| - razpetina kril | 21,78 m | 26,62 m | 26,62 m | 28,81 m |
| - površina kril | 47,8 m2 | / | 75 m2 | 84,4 m2 |
| Kabina | ||||
| - dolžina | 13,55 m | / | 16,89 m | 23,05 m |
| - širina | 2,18 m | 3,25 m | 3,25 m | 3,25 m |
| - višina | 1,89 m | 2,05 m | 2,05 m | 2,14 m |
| Mase: | ||||
| - operativna praznega | 11.645 kg | 18.992 kg | 20.435 kg | 28.530 kg |
| - največji tovor | 4855 kg | 7307 kg | 8215 kg | 11.750 kg |
| Gorivo: | 4640 l | 9600 kg | 9600 kg | 12.300 kg |
| - največja brez goriva | 16.506 kg | 26.300 kg | 28.650 kg | 40.280 kg |
| - največja vzletna | 19.800 kg | 31.000 kg | 36.000 kg | 47.760 kg |
| - največja pristajalna | 18.610 kg | 29.660 kg | 30.520 kg | 44.240 kg |
| Zmogljivosti: | ||||
| - potovalna hitrost | 765 km/h | 860 km/h | 865 km/h | 864 km/h |
| - vrhunec leta | 9450 m | / | 11.275 m | / |
| - vzpenjanje na | / | / | / | / |
| - vzletna razdalja | 1370 m | 1295 m | 1540 m | 1686 m |
| - pristajalna razdalja | 1220 m | 1250 m | 1420 m | 1412 m |
| - dolet | 1665 km | 2910 km | 3250 km | 3565 km |
Cena: Za model 428 so napovedali ceno okoli 12,5 milijonov USD; za razvoj so namenili 150 milijonov USD, koliko pa so porabili do ukinitve programa, ni znano.
Predvidena cena za 528JET je bila okoli 18 milijonov USD.
Napovedana cena za 728JET je bila do 26 milijonov USD, za poslovno verzijo envoy 7 pa kar 40 milijonov USD. V začetku (leta 1998 na salonu ILA v Berlinu) so optimistično napovedovali ceno do 20 milijonov USD.
Leta 1998 so (optimistično) napovedovali ceno 23 do 23,5 milijona USD.
Uporabniki: Za letalo 428JET se je zanimalo kar nekaj regionalnih prevoznikov, na primer Atlantic Coast Airlines in Skyway Airlines iz ZDA ter Air Alps Aviation iz Evrope.
Za 528JET niso zabeležili povpraševanja.
Za to Fairchild-Dornierjevo letalo je bilo zanimanje izredno in bržkone bi se ta proizvajalec, če bi ga ne doletel stečaj, s serijsko proizvodnjo tega modela zlahka kosal s kanadskim proizvajalcem Bombardierjem in brazilskim Embraerjem. Tudi zaradi tehnološko najsodobnejšega modela (ki so ga med drugim pokopali previsoki razvojni stroški in zato predvidena visoka cena posameznega letala). Lufthansa je leta 1999 naročila 60 letal 728JET v vrednosti 1,6 milijarde USD, temu pa naj bi sledilo še enako naročilo leta 2002, vse za regionalnega prevoznika CityLine. Lufthasa o nadomestnem letalu še ni dokončno odločila. Ameriška družba za delno lastništvo poslovnih letal Flight Options je nameravala nabaviti 25 poslovnih izvedenk envoy 7 v vrednosti nad 760 milijonov USD. Sprva se je za 729JET zanimal, kar za 60, tudi švicarski Crossair in potem »prestopil« k brazilskemu Embraerju in modelu ERJ-170. Prav tako je Eurowings načrtoval nakup 30 letal, francoski Proteus Airlines pa 15.Kot potencialni kupec 928JET se je pojavila družba Bavaria Leasing, ki je leta 2000 na salonu ILA v Berlinu podpisala predpogodbo za štiri letala in potem rezervirala še dve; prav tako se je zanje zanimal najemodajalec GECAS.
Nazaj
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com