Enciklopedija

V začetku so to protislovno letalo označili s TFX, saj so načrtovali taktično lovsko letalo. Zakaj takšno tavanje v začetku razvoja? Začelo se je najprej že pri sami izbiri nosilca projekta in proizvajalce med Boeingom in General Dynamicsom, nadaljevalo pa med potrebami Letalskih sil ZDA in Letalstva vojne mornarice ZDA, ki sta bili, resnici na ljubo, pogosto na povsem nasprotnih bregovih. Vsaj dokler je bilo denarja za razvoj vojaških sistemov v času hladne vojne kar v obilju.

Kljub tako težavnemu dozorevanju je postal FB-111 s svojimi sistemi predhodnik taktičnih bombnikov in je uveljavil opremo, brez katere si danes skorajda ni moč zamisliti sodobnega bojnega letala. V prvi vrsti je to avtomatski sistem sledenja zemljišča, s pomočjo katerega je ta velikan med lovskimi bombniki, pa tudi že kar spoštljivo velik bombnik, uvedel v prakso zelo nizko letenje, v izogib vsem nasprotnikovim radarjem in kopenskim raketnim sistemom zračne obrambe.


V bistvu je FB-111 po glavnih taktičnih značilnostih podoben lovskemu bombniku F-111, letalne zmogljivosti so mu ostale. K tej odliki seveda največ pripomore spremenljiva puščica kril, ki sega vse od 16° do 72,5°, s tako sklenjenimi krili leti z visokimi nadzvočnimi hitrostmi, malenkost manjšimi kot mirage IV ali Tu-22. Prostor za orožje so mu namenili v jašku v trebušnem delu trupa, vanj so spravljali predvsem jedrske bombe (B43 ali B83) ali pa rakete zrak-zemlja kratkega dosega AGM-69A. Štiri izstrelke AGM-69A, dva para, ali pa skupaj 24 bomb lahko namestijo pod premična notranja dela kril, nosilca sta tudi pod nepremičnima deloma kril, vendar ju niso nikoli opremljali z orožjem. FB-111A so nekoliko podaljšali trup, »razširili« krila in ojačali podvozje, zato so ga lahko oborožili (teoretično) s kar 18.711 kg bojnega tovora.

Bombniški izvedbi FB-111A so vgradili nekaj močnejša motorja TF30-7, nosilce za izstrelke SRAM, avioniko so prilagodili nalogam s podaljšanim doletom, glavnemu radarju pa so dodali še dopplerskega ter astrokompas.

Po prvotnih načrtih iz leta 1965 so hoteli dodeliti (takratnemu) Strateškemu letalskemu poveljstvu kar 210 teh bombnikov, zamenjali pa naj bi starejše bombnike B-58 in B-52 (slednje v verzijah od A do F). Še naslednjih 53 FB-111A naj bi bilo v rezervnih delih in kot nadomestilo za uničene. Eden poglavitnih dejavnikov za neuspeh, bolje rečeno: za neuveljavitev letal družine F-111, je bila visoka cena in ta je razredčila tudi floto bombniških izvedb na vsega 76 letal. To je bilo dovolj za dva polka.

V zadnjo prenovo so šli bombniki FB111-A po letu 1986, ko so jim vgradili opremo za elektronske protiukrepe in opozorilnike, radarje za sledenje zemljišča, komunikacijsko opremo ter prikazovalnike na instrumentni plošči.

V uporabi so bili FB-111A dokaj priljubljeni med posadkami, potem pa so jih v bombniških polkih zamenjali težji bombniki s podobnimi nalogami, vendar z večjo nosilnostjo in precej zmanjšano radarsko sliko - B1-B lancer.

Tehnični podatki:
General Dynamics FB-111A
ZDA

Tip: dvosedi bombnik z dvakratno hitrostjo zvoka in spremenljivo puščico kril
Pogon: dva turboventilatorska motorja Pratt & Whitney TF-30-7 s po 9231 kg potiska

Mere:
Krila
- razpetina	21,4 m (puščica 16°)
	10,34 m (puščica 72.5°)
- površina	51,56 m2
Trup
- dolžina	22,4 m
- višina	5,18 m
Mase:
- prazno	22.544 kg
- največja vzletna	51.846 kg
Zmogljivosti:
- največja hitrost
- visoko	2124 km/h
- nizko	919 km/h
- največja višina	15.850 m
- dolet	6600 km

Oborožitev:
Bombe – do 18.711 kg
- po dve jedrski bombi B43 ali B83 v jašku
- konvencionalne bombe
Manevrirne rakete
- 2x AGM-69 SRAM v jašku v trupu
- 4x AGM-69 SRAM na dveh podkrilnih nosilcih

Uporabnik: ZDA
Cena: ni podatka


Nazaj