Kljub tako težavnemu dozorevanju je postal FB-111 s svojimi sistemi predhodnik taktičnih bombnikov in je uveljavil opremo, brez katere si danes skorajda ni moč zamisliti sodobnega bojnega letala. V prvi vrsti je to avtomatski sistem sledenja zemljišča, s pomočjo katerega je ta velikan med lovskimi bombniki, pa tudi že kar spoštljivo velik bombnik, uvedel v prakso zelo nizko letenje, v izogib vsem nasprotnikovim radarjem in kopenskim raketnim sistemom zračne obrambe.
V bistvu je FB-111 po glavnih taktičnih značilnostih podoben lovskemu bombniku F-111, letalne zmogljivosti so mu ostale. K tej odliki seveda največ pripomore spremenljiva puščica kril, ki sega vse od 16° do 72,5°, s tako sklenjenimi krili leti z visokimi nadzvočnimi hitrostmi, malenkost manjšimi kot mirage IV ali Tu-22. Prostor za orožje so mu namenili v jašku v trebušnem delu trupa, vanj so spravljali predvsem jedrske bombe (B43 ali B83) ali pa rakete zrak-zemlja kratkega dosega AGM-69A. Štiri izstrelke AGM-69A, dva para, ali pa skupaj 24 bomb lahko namestijo pod premična notranja dela kril, nosilca sta tudi pod nepremičnima deloma kril, vendar ju niso nikoli opremljali z orožjem. FB-111A so nekoliko podaljšali trup, »razširili« krila in ojačali podvozje, zato so ga lahko oborožili (teoretično) s kar 18.711 kg bojnega tovora.
Bombniški izvedbi FB-111A so vgradili nekaj močnejša motorja TF30-7, nosilce za izstrelke SRAM, avioniko so prilagodili nalogam s podaljšanim doletom, glavnemu radarju pa so dodali še dopplerskega ter astrokompas.
Po prvotnih načrtih iz leta 1965 so hoteli dodeliti (takratnemu) Strateškemu letalskemu poveljstvu kar 210 teh bombnikov, zamenjali pa naj bi starejše bombnike B-58 in B-52 (slednje v verzijah od A do F). Še naslednjih 53 FB-111A naj bi bilo v rezervnih delih in kot nadomestilo za uničene. Eden poglavitnih dejavnikov za neuspeh, bolje rečeno: za neuveljavitev letal družine F-111, je bila visoka cena in ta je razredčila tudi floto bombniških izvedb na vsega 76 letal. To je bilo dovolj za dva polka.
V zadnjo prenovo so šli bombniki FB111-A po letu 1986, ko so jim vgradili opremo za elektronske protiukrepe in opozorilnike, radarje za sledenje zemljišča, komunikacijsko opremo ter prikazovalnike na instrumentni plošči.
V uporabi so bili FB-111A dokaj priljubljeni med posadkami, potem pa so jih v bombniških polkih zamenjali težji bombniki s podobnimi nalogami, vendar z večjo nosilnostjo in precej zmanjšano radarsko sliko - B1-B lancer.
Tehnični podatki:
General Dynamics FB-111A
ZDA
Tip: dvosedi bombnik z dvakratno hitrostjo zvoka in spremenljivo puščico kril
Pogon: dva turboventilatorska motorja Pratt & Whitney TF-30-7 s po 9231 kg potiska
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 21,4 m (puščica 16°) |
10,34 m (puščica 72.5°) | |
- površina | 51,56 m2 |
Trup | |
- dolžina | 22,4 m |
- višina | 5,18 m |
Mase: | |
- prazno | 22.544 kg |
- največja vzletna | 51.846 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- visoko | 2124 km/h |
- nizko | 919 km/h |
- največja višina | 15.850 m |
- dolet | 6600 km |
Oborožitev:
Bombe – do 18.711 kg
- po dve jedrski bombi B43 ali B83 v jašku
- konvencionalne bombe
Manevrirne rakete
- 2x AGM-69 SRAM v jašku v trupu
- 4x AGM-69 SRAM na dveh podkrilnih nosilcih
Uporabnik: ZDA
Cena: ni podatka
Nazaj