Enciklopedija

Prvi uradni akt, ki ga je podpisal legendarni ameriški predsednik John F. Kennedy, je bil ukaz o razvoju vojaškega reakcijskega transporterja, s katerim naj bi podaljšali dolet nacionalnim oboroženim silam. Letalske sile ZDA so namreč izrazile zahtevo tako po taktičnem kot po strateškem transportnem letalu, kar pomeni, da bi moralo v nizkem letu omogočati padalcem izskočiti ter odvreči opremo in orožje, preleteti pa razdaljo vsaj 6500 km kar s 27.216 kg tovora. Te zahteve je izpolnjevala zasnova transporterja Lockheed Georgie, prvi prototip pa je bil v zraku 17. decembra 1963.

Letalske sile so prve starlifterje dobile leta 1964 in leto dni kasneje so postali operativni. Vojna v Vietnamu je transporterje polno zaposlovala in C-141 so skorajda dnevno leteli v jugovzhodno Azijo. Tja so vozili nove može in opremo, nazaj ranjence.

Tudi starlifter je, kot večina sodobnih vojaških transporterjev, visokokrilec s T-repom in po dvema močnima turboventilatorskima motorjema pod vsakim delom kril. Krilo ima puščico 25°, prilagojena veliki potovalni hitrosti, vendar tudi opremljeno z vzgonskimi površinami, zakrilci in predkrilci, za dobre zmogljivosti v nizkem počasnem letu.

Sprva so uporabniku, Vojaškemu transportnemu servisu - MATS, dobavljali kovinsko srebrne starlifterje, potem pa so s prehodom pod okrilje Poveljstva vojaškega zračnega transporta - MAC dobili tradicionalno belo-modro barvo. V osemdesetih letih so vse verzije C-141A nadgradili v standard C-141B; s tem so dobili tudi evropsko barvno shemo »Evropa ena«, po letu 1990 pa so jih znova prebarvali v »ponosno« sivo barvo.

Vseskozi je bil starlifter delovni konj zračnega transporta ameriške armade, misije je opravljal v vseh delih sveta. Torej izvlečenje sil iz nemogočih razmer, oskrba sil v prav tako mejnih razmerah, podpora bojnim akcijam v vseh delih sveta, tudi najbolj odročnih. Morda so starlifterji svoj vrhunec doživeli prav v začetku devetdesetih let v operacijah Puščavski ščit in Puščavski vihar.

Kmalu po vstopu C-141A v operativno rabo so ameriški vojaški načrtovalci prišli do spoznanja, da je letalo kljub svoji nosilnosti 32.176 kg komajda ustrezno za prevoz medcelinskih balističnih raket - ICBM LGM-39 minuteman. Ni bila kriva masa tovora, pač pa dolžina. In starlifterji so šli ponovno na izhodišče, v Lockheedove proizvodne hale. Poseg: podaljšanje trupa za 7,16 m, s čimer so pridobili 61,5 m3 prtljažnega prostora. To je pomenilo tudi povečanje tovora na 41.222 kg. Skozi Lockheedove hale je šlo 266 C-141A. Hkrati so jih opremili za oskrbovanje z gorivom v zraku in v 26 minutah so lahko prečrpali kar 23.592 galon ali skoraj 90.000 l goriva. Tako je starlifter teoretično lahko dosegel vsako točko na svetu.

V obdobju 1977 do 1982 je sledila konverzija 270 starlifterjev (od skupaj 284 izdelanih) v standard C-141B. Da pa bi jih uporabljali še naprej, so 60 starlifterjev nadgradili v verzijo C-141C, ki je postala operativna oktobra 1997. 13 letal je bilo opremljenih s sistemom SOLL II (Special Operations Forces Improvement program). 63 letal pa so opremili z sistemom za letenje v vseh vremenskih razmerah (All Weather Flight Control System (AWFCS)), ki vključuje avtoplita, sodobno avioniko, sistem za preprečevanja trčenja na tleh, defenzivne sisteme in GPS. Zadnje C-141C so upokojili leta 2004. Nekaj jih je ostalo v strateškirezervi pri Nacionalni gardi in naj bi bili operativni do leta 2006.

Vgrajen ima tudi sistem za prečrpavanje goriva v zraku. 89.650 litrov goriva prečrpajo v 26 minutah. C-141 so naleteli že preko 7 milijonov ur. C-141 lahko uporabijo za približno 30 različnih nalog (prevoz vojakov, potnikov, padalcev, paletiziranega tovora, vozil, MEDEVAC, ...). Med operacijo Desert Shield in Desert Storm so s temi letali opravili 7047 poletov. Prepeljali so 41.400 potnikov in 139.600 ton tovora.

Starlifter spravi v svoje nedri kar 200 popolnoma opremljenih padalcev, ki sedijo na mrežastih sedežih ob stenah kabine, na malo bolj špartanskih potniških sedežih pa je prostora za 166 vojakov. V tovorno/potniško kabino gredo tudi 103 nosila, pa še razne kombinacije potnikov/vojakov, tovora in opreme bi lahko našteli. Tovorna kabina se lahko hitro preuredi v potniško, potem spet v ploščad za prevoz vozil. Prevaža na prime tudi helikopterje AH-1 cobra ali pa pet vozil humvee. Ta kabina je prav tako k pilotska po izenačenim tlakom. Sicer je posadka šestčlanska: pilot in sopilot dva letalska inženirja in dva člana posadke, ki imata na skrbi tovor.

V specialni izvedbi za nujne medicinske prevoze lahko s starlifterjem praktično iz katerega koli dela sveta prepeljejo v bolnišnice v ZDA 103 ranjence ali bolnike na posteljah, 113 ambulantnih bolnikov ali pa ustrezno število bolnikov  v kakšni drugi razporeditvi.

Tehnični podatki:
Lockheed Georgia C-141 starlifter,
ZDA

Tip: strateški transporter
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Pratt & Whitney TF33-P-7 s po 94 kN potiska

Oborožitev: nima
Uporabniki: ZDA
Cena: 47,4 milijonov dolarjev (2002)


Nazaj