Prvi uradni akt, ki ga je podpisal legendarni ameriški predsednik John F. Kennedy, je bil ukaz o razvoju vojaškega reakcijskega transporterja, s katerim naj bi podaljšali dolet nacionalnim oboroženim silam. Letalske sile ZDA so namreč izrazile zahtevo tako po taktičnem kot po strateškem transportnem letalu, kar pomeni, da bi moralo v nizkem letu omogočati padalcem izskočiti ter odvreči opremo in orožje, preleteti pa razdaljo vsaj
Letalske sile so prve starlifterje dobile leta
Tudi starlifter je, kot večina sodobnih vojaških transporterjev, visokokrilec s T-repom in po dvema močnima turboventilatorskima motorjema pod vsakim delom kril. Krilo ima puščico 25°, prilagojena veliki potovalni hitrosti, vendar tudi opremljeno z vzgonskimi površinami, zakrilci in predkrilci, za dobre zmogljivosti v nizkem počasnem letu.
Sprva so uporabniku, Vojaškemu transportnemu servisu - MATS, dobavljali kovinsko srebrne starlifterje, potem pa so s prehodom pod okrilje Poveljstva vojaškega zračnega transporta - MAC dobili tradicionalno belo-modro barvo. V osemdesetih letih so vse verzije C-141A nadgradili v standard C-141B; s tem so dobili tudi evropsko barvno shemo »Evropa ena«, po letu 1990 pa so jih znova prebarvali v »ponosno« sivo barvo.
Vseskozi je bil starlifter delovni konj zračnega transporta ameriške armade, misije je opravljal v vseh delih sveta. Torej izvlečenje sil iz nemogočih razmer, oskrba sil v prav tako mejnih razmerah, podpora bojnim akcijam v vseh delih sveta, tudi najbolj odročnih. Morda so starlifterji svoj vrhunec doživeli prav v začetku devetdesetih let v operacijah Puščavski ščit in Puščavski vihar.
Kmalu po vstopu C-141A v operativno rabo so ameriški vojaški načrtovalci prišli do spoznanja, da je letalo kljub svoji nosilnosti
V obdobju 1977 do 1982 je sledila konverzija 270 starlifterjev (od skupaj 284 izdelanih) v standard C-141B. Da pa bi jih uporabljali še naprej, so 60 starlifterjev nadgradili v verzijo C-
Vgrajen ima tudi sistem za prečrpavanje goriva v zraku.
Starlifter spravi v svoje nedri kar 200 popolnoma opremljenih padalcev, ki sedijo na mrežastih sedežih ob stenah kabine, na malo bolj špartanskih potniških sedežih pa je prostora za 166 vojakov. V tovorno/potniško kabino gredo tudi 103 nosila, pa še razne kombinacije potnikov/vojakov, tovora in opreme bi lahko našteli. Tovorna kabina se lahko hitro preuredi v potniško, potem spet v ploščad za prevoz vozil. Prevaža na prime tudi helikopterje AH-1 cobra ali pa pet vozil humvee. Ta kabina je prav tako k pilotska po izenačenim tlakom. Sicer je posadka šestčlanska: pilot in sopilot dva letalska inženirja in dva člana posadke, ki imata na skrbi tovor.
V specialni izvedbi za nujne medicinske prevoze lahko s starlifterjem praktično iz katerega koli dela sveta prepeljejo v bolnišnice v ZDA 103 ranjence ali bolnike na posteljah, 113 ambulantnih bolnikov ali pa ustrezno število bolnikov v kakšni drugi razporeditvi.
Tehnični podatki:
Lockheed Georgia C-141 starlifter,
ZDA
Tip: strateški transporter
Pogon: štirje turboventilatorski motorji Pratt & Whitney TF33-P-7 s po 94 kN potiska
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 48,77 m |
- površina | 300 m2 |
Trup | |
- dolžina | 51,29 m |
- višina | 11,96 m |
Tovorna kabina | |
- dolžina | 31,76 m |
- širina | 3,11 m |
- višina | 2,74 m |
- prostornina | 270 m3 |
Mase: | |
- prazno | 65.540 kg |
- največja vzletna | 155.585 kg |
- tovor | 41.222 kg |
Gorivo: | 88.800 l |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 885 km/h |
- največja višina | 12.680 m |
- vzletna steza | 1768 m |
- dolet (brez tovora) | 10.270 km |
- dolet (41 t tovora) | 4725 km |
Oborožitev: nima
Uporabniki: ZDA
Cena: 47,4 milijonov dolarjev (2002)
Nazaj