Enciklopedija

Leta 1954 so sovjetski letalski strokovnjaki po priporočilu vrhov sovjetskih letalskih sil začeli proučevati izkušnje iz minule korejske vojne z namenom, da zasnujejo sodobnega lovca. Bojno letalo torej, ki bi bilo kos predvsem ameriškim nasprotnikom. Želeli so seveda kar se da hitro in prodorno letalo z vsaj dvakratno hitrostjo zvoka in izrednim vzpenjanjem.

Osnutka sta bila dva, oba pa s puščičastimi krili, prvo s kotom puščice kar 62° in drugo z delta krilom in kotom puščice 72°. Leta 1958 je potem iz zasnove Y-6 nastal lovec z delta krili MiG-21, ekstremno lahko in gibčno letalo z eno veliko pomanjkljivostjo, ki se je tudi v razvoju ni nikoli čisto otreslo - majhno nosilnostjo in majhnim doletom.

Med vsemi razvojnimi oblikami je ves čas ostala nespremenjena puščica krila, ravno tako krilo, povečevali pa so velikost smernega stabilizatorja in potisk motorja, ob tem pa tudi količino goriva. Značilen je nos z vstopiščem zraka in nosnim konusom z radarjem. Krmilje je bilo preprosto, rezultat pa bojno letalo zelo velikih zmogljivosti z dobrimi letalnimi lastnostmi, vendar prav do zadnjih, najbolj izpopolnjenih verzij premajhnim bojnim radijem. še nekaj pomanjkljivosti je imel MiG, med drugim mu očitajo, da nima primerne elektronike za delovanje v vseh vremenskih razmerah in ponoči, da ima pomanjkljive navigacijske naprave, izvozne verzije so bile celo brez sistema za elektronske ukrepe in identifikacijo lasten-tuj, pa tudi kokpit kot celota naj bi bil zastarel. Vendar pa je ponujal tudi vrsto prednosti, ki so ga uvrstile v vojaške letalske flote številnih držav, predvsem so bile to razpoložljivost - na dan je lahko opravil tudi do šest bojnih poletov, potem zanesljivost in pa nizka operativna cena veliki porabi goriva navkljub.

Vsi enosedi modeli so imeli preprost iskalno-sledilni radar za prestrezanje zrak-zrak in z zelo omejenimi zmogljivostmi zrak-zemlja. Sredi šestdesetih let so že začeli vgrajevati zmogljivejši radar z dosegom okoli 50 km v lepem vremenu in z možnostjo osvetljevanja cilja za navajanje raket zrak-zrak AA:2 "atoll". Tudi v nadgradnjah "fishbeda" v sedemdesetih letih so izboljšali radar z omejeno sposobnostjo delovanja navzdol in navigacijskimi zmogljivostmi.

Praktično vsi modeli MiG-21 so oboroženi s topom Gš-23 z 200 naboji. Pod trupom izvidniki običajno obesijo zabojnik ali pa gorivni rezervoar s 490 l goriva. Pod krili ima tiri nosilce, na vsakega gre po 500 kg bojnega tovora. Na prestrezniške izvedenke so obešali večinoma rakete zrak-zrak, na lovskobombniške pa lanserje nevodljivih raket ali bombe FAB-250.

MiG-21 je bil verjetno eno najbolj prodajanih reakcijskih bojnih letal nasploh, izdelovali pa so ga tudi licenčno v Indiji, MiG-21M ali type 96 v Hindustan Aeronautics in na Kitajskem. Kitajci so proizvajali več izvedenk, začenši z J-7 ali izvozno oznako F-7 "fishbed", pa do F-7M "airguard" in F-7P "skybolt" (P pomeni verzijo za Pakistan), poleg tega so z njimi oskrbovali Pakistan in Albanijo. Skupaj poznamo nič manj kot 15 verzij, nekaj tudi izven Sovjetske zveze. Predvidoma imajo Kitajci še vedno možnost proizvodnje MiG-21 v verziji J-7 III "fishbed". Skupaj naj bi bilo nad 8000 letal, kar je med vojaškimi reaktivci brez dvoma rekord. Priljubljeni, predvsem pa ceneni in učinkoviti lovec-lovski bombnik je bil, ponekod pa je še, v vojnih letalstvih domala 50 držav v Evropi, Aziji, Afriki in Srednji Ameriki (Kuba). Tudi v Sloveniji je še kar nekaj pilotov, ki so leteli z lovci MiG-21 bivšega Jugoslovanskega vojnega letalstva.

Še vedno jih je v uporabi kar zajetno število, trenutno ponujajo nadgradnjo skupaj romunski Aerostar in izraelski Elbit, prav tako ponuja svojo nadgradnjo izraelski IAI, potem pa tudi ruska naveza RSK in Sokol iz Nižnega Novgoroda. Slednji so izvedli obsežno nadgradnjo 125 indijskih MiG-21bis  v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Pravzaprav so v Rusiji opravili dve nadgradnji, ostalih 123 pa v obratih Hindustanske letalske industrije - HAL v Nasiku v Indiji.  Ruska nadgradnja nosi oznako MiG-21-93, romunsko-indijska pa lancer, Rusi so nadgradili verzijo bis, Romuni PFM. V sklepnih dogovorih za obnovo svoje flote lovcev MiG-21 z Izraelci je bila po otoplitvi odnosov z Izraelom nekaj časa sosednja Hrvaška, vendar so kasneje odstopili od načrtov.

Verzije:
MiG-21F "fishbed C"
MiG-21PF "fishbed D"
MiG-21PFM "fishbed F"
MiG-21R "fishbed H"
MiG-21S "fishbed H"
MiG-21RF" fishbed H"
MiG-21SM "fishbed J"
MiG-21M (type 96/Hindustan Aeronautics-Indija)
MiG-21PFMA "fishbed J"
MiG-21MF "fishbed J"
MiG-21SMT "fishbed K"
MiG-21SMB "fishbed K"
MiG-21bis-A "fishbed L"
MiG-21bis-B "fishbed N"
MiG-21U "mongol A"
MiG-21US "mongol B"
MiG-21UM "mongol B"
J-7 / F-7 "fishbed"
J-7 II / F-7B "fishbed"
J-7 III "fishbed"
F-7M "airguard"
F-7P "skybolt"

Tehnični podatki:
MiG-21 "fishbed";
SZ, Rusija

Tip: enosedi lovec, lovski bombnik, dvosedi trenažnik ('mongol')
Pogon: turboreakcijski motor Tumansky

Nazaj