Enciklopedija

Po dokaj uspešnem lahkem lovcu MiG-21 je bilo pričakovati nekakšno nadgradnjo pri njegovem nasledniku. Vendar je bila zasnova naslednjega miga povsem drugačna. Nastal je na osnovi študije bojnega letala s spremenljivim puščičnim kotom krila Centralnega hidroaerodinamičnega inštituta - CAGI iz leta 1962. Iz podobne študije je nastal še lovsko-bombniški Su-24. Prvi polet prototipnega Y-231 je potem sledil v letu 1966.

"Flogger" je značilen ramenokrilec, ob trupu ima dve veliki pravokotni vstopišči zraka v motor. Tako krili kot repne horizontalne površine so ravni, posebej velike so repne površine. Krili imata spremenljivo puščico kota, ki sega od 16° prek 45° do 72°. Pri najmanjšem kotu ta gibljivi del krila tvori tako imenovani pasji zob, ki generira vrtinčenje zračnega toka. Na zgornji površini sta spojlerja, rabita pa tako za krmarjenje nagiba - skupaj z repnima višinskima krmiloma - kot za povečevanje turbulence mejne plasti zračnega toka prek krila. Na sprednjem delu okoli trupa so nameščene štiri zračne zavore.

Kabina je rahlo dvignjena nad trup, vendar dobrega pregleda ne ponuja, sploh ne vstran in nazaj. Zato sta za izboljšanje pogleda nazaj pritrjeni na okvir kabine dve vzvratni ogledali ob strani in eno nad glavo.

Kot vsa ruska letala tistega časa je bil tudi "flogger" zasnovan za relativno preprosto letenje, hkrati pa zelo zanesljiv tudi v manj ugodnih razmerah.

V Natu so radar v lovcih MiG-23 poimenovali high lark, zaznava do 85 km oddaljene cilje, priklene pa jih na 54 km oddaljenosti. Radar lahko spremlja zemljiče pod seboj, razpoznava cilje na tleh, ravno tako tudi nizkoleteče cilje. Rusi so celo zatrjevali, da zaznava tudi nizkoleteče ameriške manevrirne rakete. Med pomembnejšimi napravami v "floggerju" je še infrardeči iskalnik, tudi laserski označevalnik ciljev, nameščen pod nosom.

Izvozne verzije "floggerjev" so osiromašili, kot je bilo nekdaj v navadi v Sovjetski zvezi, predvsem na račun paketa elektronske opreme. Manjši in manj zmogljiv je bil že radar, Rusi so tako pomanjšane vgrajevali v svoje dvosede Mig-23U.

Oborožitev pri prestrezniškemu "floggerju" nameščajo na nosilce (po dva) pod nepremična in premična dela kril, pod trup pa večinoma le dodatni gorivni rezervoar z 800 l, čeprav sta dva nosilca tudi pod uvodnikoma zraka, nanju namestijo dva para raket zrak-zrak AA-8 za bližinske zračne dvoboje. Glavna nosilca sta nameščena pod fiksnim delom krila, tudi za orožja zrak-zemlja, kot je na primer raketa AS-7 kerry. Drugače so prvotni lovci Mig-23 nosili še že precej zastarele ruske rakete zrak-zrak kratkega dosega AA-2D "atoll"(tudi v izpopolnjeni ni izvedbi).

Dve leti za prestrezniško izvedbo MiG-23 so pripravili še lovskobombniško izvedenko MiG-27. Bistveni deli trupa in ostalih sistemov so praktično identični, drugače pa ima MiG-27 preprostejši pogonski sklop in nekaj drugačen nos. Najbolj opazne razlike so v nosu: MiG-27 ima namreč nos, podoben račjemu kljunu. V njem ni radarja kot v prestrezniku, pač pa cela vrsta drugih navzdol obrnjenih senzorjev za spremljanje položaja na tleh. Kabina je malce dvignjena, bolj opazna so tudi večja kolesa s pnevmatikami z nizkim tlakom. V MiG-27 so namestili dvocevni top 23 mm, kakršen je tudi v lovski izvedenki. Skupaj nosi lovskobombniška izvedenka kar 1.000 kg več bojnega tovora kot prestrezniška. Med drugim nosijo večino sodobnih ruskih natančno vodljivih izstrelkov, kot je AS-14 "kedge" (Kh-29), potem paleto 22 bomb s 50 ali 100kg, zatem devet 250-kilogramskih ali osem 500-kilogramskih. Med oborožitev "floggerja" v lovskobombniški izvedenki sodi tudi taktično jedrsko orožje.

"Floggerje-D" so licenčno izdelovali še nedolgo tega v Indiji, do leta 1997, in jim nadeli ime badahur (junak). Nekaj proizvajalcev, tako izraelski UIAI kot ruski RSK, ponuja nadgradnjo in posodobitev tega številčnega bojnega letala. Oboji vidijo poglavitnega kandidata za takšen poseg seveda v Indiji. Rusi ponujajo med drugim močnejši motor, verjetno Saturn AL-31F, potem infrardeče vodljive rakete vimpel R-73, pa tudi radarsko vodljivo raketo vimpel, izpopolnjen ali nov radar ter prenovo kokpita in navigacijskega sistema.

Verzije:
MiG-23M "flogger-B"
MiG-23MF "flogger-B"
MiG-23UB "flogger-C"
MiG-23UM "flogger-C"
MiG-23MF "flogger-E"
MiG-23MS "flogger-E"
MiG-23BN "flogger-F"
MiG-23BM "flogger-F"
MiG-23B  "flogger- F"
MiG-23ML "flogger-G"
MiG-23P "flogger-G"
MiG-23BK "flogger-H"
MiG-23BN "flogger-H"
MiG-23MLD "flogger-K"
MiG-24 (izvozni MiG-23)
MiG-27 "flogger-D"
MiG-27 "flogger-J"

Tehnični podatki:
Mikojan-GurjevičŒ MiG-23/27 "flogger"
SZ, Rusija

Tip: enosedo večnamensko bojno letalo
Naloge: lovec prestreznik, lovski bombnik
Pogon: turboreakcijski motor R-35-300 z dodatnim zgorevanjem              

Mere:	MiG-23	MiG-27
- dolžina	16,71 m	17,07 m
- višina	4,82 m	5,00 m
Razpetina kril
- sklenjena	7,78 m	7,78 m
- razprta	13,95 m	13,95 m
Površina
- razprta krila	37,35 m2	37,35 m2
- sklenjena krila	34,16 m2	34,16 m2
Mase:
- prazno	10.200 kg	11.908 kg
- največja vzletna	14.700 - 17.800 kg	18.100 - 20.670 kg
- bojni tovor	3000 kg	4000 kg
- gorivo
- notranje	4250 l	4560 kg
- zunanje	2400 l	2280 l
Zmogljivosti:
- hitrost
- nizko	M = 1	M = 1,1
- visoko	M = 2,35	M = 1,7
- vzpenjanje	14.400 m/min	12.000 m/min
- največja višina	18.500 m	14.000 m
- dolet	1500 km	1080 km
- bojni radij	700-1150 km	225-540 km
Pogon:
- potisk	8550 kg	8000 kg
- z dod. zgorevanjem	13.000 kg	12.480 kg

Oborožitev:
- dvocevni top GŠ-23
- rakete zrak-zrak: AA-2D "atoll-D", AA-7 "apex" (R-23T), AA-8 "aphid" (R-60T)
- lanser nevodljivih raket B-8 (20 x S-8), UB-32-57 (32 raket S-5 57 mm); S-24 (240 mm)
- rakete zrak-zemlja: Kh-23 ("keery"), Kh-29 ("kedge")


Nazaj