Enciklopedija

Začetek tega značilno ruske konstrukcije prestrezniškega letala velikega bojnega radija sega v sedemdeseta leta, kot Mig-25 MP ali Y-155MP je vzletel leta 1975, proizvodnja pa je stekla leta 1983. Ko so ga predstavili javnosti tudi na Zahodu, so postavili v ospredje njegov radar z imenom "zaslon" kot njegovo poglavitno orožje. Radar namreč preiskuje do 200 km daleč, v spregi z raketami zrak-zrak dolgega dosega pa napada tudi cilje za vidnim obzorjem.

Sama zasnova prestreznika za velike višine je ostala prav konvencionalna in začuda prav nič podrejena zahtevam po manevrskih zmogljivostih, ki so v času nastajanja letala že bile v ospredju. Pri Američanih na primer z modeli prestreznikov F-15 in F-14, če govorimo samo o težkih lovcih. Francozi so tiste čase načrtovali super miragea (mirage 4000), vendar so razvoj ustavili. Ruski MiG-31 je, lahko rečemo, super težkokategornik s svojo vzletno maso 46 t. Nastal je namreč po srečnem razpletu okoliščin, srečnem za konstrukcijski biro Mikojan-Gurjevič namereč. Kajti sovjetska zračna obramba je zavrnila koncepta Jakovljeva in Tupoljeva in se raje oprla na izkušnje pri razvoju in proizvodnji prestreznika in izvidnika za velike višine MiG-31.

Prav verjetno je, da so Rusi sprva namenili 'foxhounde' za boj predvsem proti ameriškim hitrim in visoko letečim izvidnikom, kot je na primer SR-71 blackbird. Kot gre pri ameriški črni ptici za najhitrejše vohunsko letalo na svetu, gre pri MiG-31 za najhitrejše prestrezniško. čŒeprav gre na pogled za nadaljevanje oblikovne zasnove predhodnika MiG-25, je 'foxhound' v marsičem povsem drugačno letalo. Z nadzvočno hitrostjo na primer lahko leti tudi zelo nizko, motorja sta zmogljivejša kot pri 'foxbatu'. še več novosti se skriva v notranjosti, v digitalizirani elektroniki.

Zanimiva je bila tudi uporaba teh prestreznikov, razporejeni so bili namreč v delih Sovjetske zveze, ki jih niso dobro pokrivali radarji s tal. Temu je podrejena tudi taktika uporabe teh letal, delujejo namreč v četvorkah, kar pomeni, da je širina, ki jo preiskujejo z radarji "zaslon", okoli 800 km. Cilje potem napadajo z raketami dolgega dosega, pravi pomen pa dosežejo, ko nanje usmerjajo manjše in gibčnejše lovce. Radar spremlja 10 ciljev hkrati, štiri pa lahko napade posamično. Pri tem gre tako za cilje v neposredni bližini kot veliki oddaljenosti, na isti višini ali pod letalom.

V začetku devetdesetih let so Rusi predstavili nadgrajeno izvedenko MiG-31M, prvo prototipno letalo te vrste so izgubili v nesreči leta 1991, drugo je potem vzletelo leto dni kasneje. Na zunaj je prenova le bežno opazna, na primer po zaobljenih koncih kril, pa podaljšanem korenu krila, uvlačljivo cev za oskrbovanje z gorivom so premestili z leve na desno, pod krila namestili nove nosilce za rakete zrak-zrak R-77 "AMRAAM-ski".

Zgradba trupa je pri več kot polovici iz trdnih nikljevih jekel, dobra tretjina pa iz  lahkih zlitin. Vstopišči zraka v motorja sta nameščeni ob boku pod kabino in pred krilom, značilno veliki pravokotni. Pilot in operater sistemov sedita na zaporednih sedežih, iz zadnje kabine pa praktično ni nobenega pregleda, razen vstran. Sprednja pilotska in zadnja operaterjeva kabina se odpirata ločeno.

Krili sta rahlo spuščeni, za 4°, puščični kot kril pa je okoli 40°, kar seveda daje slutiti veliko hitrost. Visoka smerna stabilizatorja sta nagnjena malce navzven.

Prek skorajda celotnega zadnjega roba kril se raztezajo krilca in zakrilca, prav tako predkrilca prek sprednjega roba kril, višinska stabilizatorja sta povsem gibljiva, torej rabita kot krmili višine.

Oborožitev je tipična za prestreznike velikih višin: štiri rakete zrak-zrak velikega dosega AA-9 "amos" (R-33), poleg raket srednjega in manjšega dosega ter šestcevnega topa GŠ-6-23.

RSK MiG je dobil v aprilu 2002 naročilo za nadgradnjo prestreznikov MiG-31 v standard MiG-31BM. Tako bi letalo dobilo bolj večnamenske zmogljivosti na račun sedanjih, ko prevladujejo prestrezniške dolgega dosega. Posodobljen bo v prvi vrsti kokpit, 'foxbat' bo dobil tako imenovani 'stekleni' kokpit (z LCD zasloni namesto številčnih pokazalnikov), izboljšan namerilno/navigacijski sistem  za uporabo radarsko vodljivih raketnih izstrelkov srednjega dosega zadnje ruske generacije R-77 (AA -12 "adder"), izstrelkov zrak-zemlja Kh-31  zvezda ipd.

Nadgradili so tudi radarje 'zaslon' z novim sprejemnikom in procesorjem.

Verzije:
MiG-31A 'foxhound-A': sedanja izvedenka
MiG-31M 'foxhound-B': nadgrajeni prestreznik z manjšim stranskim okencem   zadnje kabine
MiG-31MB: zadnji standard posodobljene izvedenke s poudarjenimi lastnostmi večnamenskega bojnega letala, v kakršno naj bi nadgradili vse (nad 500!) MiG-31A

Tehnični podatki:
Mikojan-GurjevičŒ MiG-31 'foxhound'
SZ, Rusija

Tip: dvosedi dvomotorni strateški prestreznik; dvosedo večnamensko bojno letalo
Pogon: dva turboventilatorska motorja Aviadvigatel D30-F6M
- potisk                                               2 x 9500 kg
- z dodatnim zgorevanjem              2 x 17.500 kg

Oborožitev:
- top GŠ-6-23 23 mm z 260 naboji
- rakete zrak-zrak: 4 x R-33(AA-9 "amos"), 2 x R-40TD (AA- 6 "acrid"), 4 x R60 (AA-8 "aphid")
V operativni rabi: v nekaterih državah bivše SZ


Nazaj