Enciklopedija

Torej, še eno iz vrste tako imenovanih naprednih dvosedih šolskih in lahkih bojnih letal z dvema potisnikoma. Snovati so ga začeli že pred poldrugim desetletjem, potem pa je bil v letu 1992 v konkurenci s podobnim modelom Jakovljeva izbran za kandidata za prihodnje rusko šolsko letalo. Rusi so namreč sklenili, da zamenjajo ostarele, predvsem pa tuje šolske dvosede češkega (v bistvu še čehoslovaškega) izvora ML-29 delfin in L-39 albatros. Sprva so si ga zamislili v okviru sodelovanja z belgijsko Promavio, dobil je T-rep (kar ni ravno značilnost bojnih letal), krilo naj bi bilo po takratnih zamislih proizvod Daewooja, prav tako del zgradbe trupa, podvozje Messier-Bugattija, avionika Sextantova in Thomson-CSF (zdaj Thales) ter SFENA in podobno. Torej res globalen pristop in oplemenitenje ruskega aerodinamičnega znanja z visokotehnološkimi nadrobnostmi iz zahodnega sveta ter Azije. Tudi ruski potisniki R-35 (DV-2) potem niso bili dobri in MiG-AT je dobil dva Snecmina pogonska agregata larzac, čeprav nekoliko "podhranjena" z le 14 kN potiska, namesto s potrebnimi - želenimi vsaj 16 kN. Za domačo rabo z licenčno izdelanimi motorji, za tuje kupce s francoskimi izvirniki.

Prototipni -AT je potem začel voziti po stezi v letu 1995, vzletel pa leto dni kasneje z Romanom Taskajevim za krmili, preizkusnim pilotom, ki ga poznamo tudi iz težjih vlog z na primer vsemi mogočimi verzijami MiG-29.

Potem je kmalu prišlo naročilo za serijo šestnajstih, ki so jo nato zmanjšali na 12, vendar so nove in nove finančne težave povzročale vedno nova odlaganja. Zanj so se vneto zanimali Indijci, potem ko jim je padlo v vodo dlje kot desetletno dogovarjanje z Britanci o nakupu hawkov. Promovirali so ga ravno tako v Južni Afriki. Sami Rusi naj bi potrebovali okoli 200 takšnih šolskih dvosedov, uporabnih tudi za urjenje naraščajnikov z oborožitvenimi letalskimi sistemi, končno pa tudi kot lahkih jurišnikov.

Nadvse pomembna zahteva temu projektu so bile dobre manevrske zmogljivosti, torej primerljiva ambicija kot pri podobnih projektih šolskih letal zadnje, četrte generacije, ki končno uvedejo pilote v najzmogljivejša večnamenska bojna letala zadnjih generacij. Rusi si sicer še ne morejo kmalu obetati lovcev pete generacije, zato pa imajo že desetletje verjetno najzmogljivejše (poleg F/A-18E/F) lovce družine Su-27.

MiG-AT je nekoliko slabše krmarljiv kot njegov ruski tekmec Jak-130, vpadni kot povsem stabilnega in krmarljivega letenja je kar občutno manjši, do 25°. Aerodinamika je povsem konvencionalna, krili imata nekoliko večjo puščico le v korenih, potem pa sta proti koncema kar precej ravni, dovodišči zraka pa sta nad krili povsem klasični, kar (ker letalo nima puščičastih kril in podaljška korena krila) ne dovoljuje velikih pozitivnih vpadnih kotov. To pa je že pomanjkljivost v sodobnem šolanju in uvajanju pilotov v superkrmarljiva bojna letala jutrišnjega dne. Avionika je dovolj sodobna, čeravno ne zadnji dosežek. Je namreč hibridna, torej analogno/digitalna, krmarjenje je računalniško s pomočjo električnih signalov (četverno), jedro tega sistema pa je računalnik, skorajda vsenamenski in kar preobsežen.

Zgradba letal je iz aluminijevih zlitin, iz kompozitov na osnovi ogljikovih materialov pa so krmilne površine in precejšen del krovnih oplat. Nekaj pa so uporabili tudi dragih, vendar trdnih titanovih zlitin, na primer zračne zavore in tirnice katapultnih sedežev.

Sedeža sta tandemska, drugi je dvignjen, oba sta katapultna Zvezda K-93 vrste nič-nič. Pokrov kabine je iz enega kosa, pregled pa dober tako naprej kot vstran. Instrumenti v kabini so sodobni, dva večnamenska barvna zaslona in EO polprosojni pred vetrobranskim steklom (prve kabine), bistven pa je seveda namerilni sistem, integriran v čelado.

Tehnični podatki:
Mikojan MiG-AT
Rusija

Tip: dvosedo dvomotorno šolsko trenažno letalo
Pogon: dva turboventilatorska motorja  Turbomecca-Snecma larzac s po 14,1 kN ali dva ruska Sojuz RD 1700 s po 16,7 kN
 

Mere:
Krila
- razpetina	10,16 m
- površina	17,67 m²
Trup
- dolžina	12,01 m
- višina	4,42 m
Mase:
- normalna vzletna	4610 kg
- največja vzletna   (šolsko)	5690 kg
(bojno)	7800 kg
Gorivo:	1680 kg
Zmogljivosti:
- začetno vzpenjanje	50,8 m/s
- največja hitrost
- visoko (5000m)	1000 km/h
- nizko	850 km/h
- najmanjša hitrost	/
- največja višina	18.000 m
- koeficinet obremenitve g	+8/-3
- dolet	nad 3000 km

 

Oborožitev: do skupaj 2000 kg bomb in raket zrak-zrak ter zrak-zemlja
Uporabniki:
Cena: 12 milijonov dolarjev


Nazaj