Enciklopedija

V času hladne vojne so Britanci videli največjo nevarnost v sovjetskih bombnikih velikega doleta, ki bi prileteli v njihov zračni prostor nad Atlantikom in Severnim morjem. To bi jim lahko preprečili s prestrezniki: prej bi jih namreč prestregli, bolj varna naj bi bila država. Tako so vstopili v večnacionalni projekt tornado v okviru skupine Panavia, v kateri sta bili še Nemčija in Italija. Kraljevske letalske sile so za prestrezniško verzijo (Air Defence Variant) tornada izbrale radar velikega dosega in rakete zrak-zrak dolgega dosega, zasnovane za prestrezanje nasprotnikovih bombnikov in lovskih bombnikov daleč od britanskega zračnega prostora.

Gre za enega najbolj uspešnih taktičnih lovskih bombnikov za izolacijo bojišča, čeprav je bil sprva načrtovan kot večnamensko bojno letalo. Tornado je v uporabi že dve desetletji.

Visokokrilec z dvema motorjema ima spremenljivo puščico kril. Številčno je najpogostejši v Kraljevskih letalskih silah - RAF (224), potem v Nemčiji in Italiji, edini tuji kupec pa je Savdska Arabija (48). Za tornade so se zanimale še številne države, med drugim celo Japonska, vendar do nakupa ni prišlo.

Prvi tornado v prototipni izvedbi je vzletel že leta 1974 pri Münchnu, prvi serijski pa so s proizvodnih trakov začeli odhajati k naročnikom po letu 1981.

Vsaka od držav uporabnic je v tornade vgradila lasten komunikacijski sistem ter sistem za prepoznavanje lasten-tuj (IFF). Seveda pa je v tornadu najpomembnejši preostali elektronski sklop, ki mu končno daje tudi lastnosti, zaradi katerih je tako upoštevan in uspešen. Gre za sisteme, ki mu omogočajo letenje na majhni višini z veliko hitrostjo nad nasprotnikovim ozemljem v kombinaciji z odličnim navigacijskim sistemom ter učinkovitim in natančnim orožjem, podprtim z namerilnimi napravami.

Opremljen je s paleto različni bomb in izstrelkov, njegov najpogostejši bojni tovor so kasetnice JP.233 za uničevanje letalskih stez, lasersko vodljive bombe, rakete zrak-zemlja, protiradarske rakete ALARM in (če bi bilo tako odločeno) celo prostopadne jedrske bombe.

Osrednji del tornadovih elektronskih naprav je zelo zmogljivi Texas Instrumentsov radar za sledenje konfiguracije zemljišča, ki omogoča učinkovito in varno uporabo letala tako v slabih vremenskih razmerah kot ponoči.

Najbolj množično so tornade uporabili v zalivski vojni, ko so v vrstah koalicijskih sil sodelovali tornadi Velike Britanije in Italije. V teh napadih na Irak je koalicija izgubila kar sedem tornadov, kar je tisk takrat pripisoval predvsem napačni taktiki uporabe letal na majhnih višinah. Kasnejše analize okoliščin so pokazale različne vzroke za izgubo šestih britanskih in enega italijanskega tornada.

Danes uporabljajo tri osnovne verzije tornadov, omenjenega IDS za izolacijo bojišča, potem ADV v prestrezniških nalogah in izvidniško izvedenko ECR, namenjeno tudi za elektronski boj. V tej verziji je oborožen predvsem s protiradarskimi raketami ter raketami sidewinder za svojo obrambo.

Prestrezniška verzija ADS je oborožena s topom Mauser 27 mm ter izstrelki zrak-zrak srednjega in kratkega dosega (sky flash srednjega in sidewinder kratkega dosega). Največ orožja, kar do 9000 kg, lahko natovorijo verziji IDS, najmočnejše orožje tornada pa je lahko 500-kilotonska jedrska bomba. Britanci so v svoje tornade že vgradili precej dodatnih elektronskih sistemov in senzorjev, pa tudi navigacijskih pomagal. Med novimi orožji, ki jih nosijo, pa so rakete ASRAAM in AMRAAM ter JTIDS. Italijani in Nemci so nadgrajevali predvsem kokpit in ga opremljali z napravami, kot je GPS, vgradili so zmogljivejše računalnike ter jih prilagodili nekaterim novo uvedenim sistemom orožja.

Proizvodnjo tornadov so sklenili v letu 1998, skupaj so izdelali kar 992 letal, kar je za takšno veliko, zapleteno in predvsem drago ter zahtevno letalo veliko. So pa partnerji v proizvodnji (Britanija, Nemčija in Italija) sklenili, da bodo obstoječe flote servisirali in tako vzdrževali v operativni rabi do leta 2018.

Petindvajset let uporabe tornada
Prvi od skupaj več kot 220 tornadov je prišel v operativno uporaba v RAF 6. januarja 1982. Trenutno tornado še vedno predstavlja hrbtenico ofenzivnih zmogljivosti RAF. Zadnja različica GR4 (posodobljeni GR1), primarno namenjena jurišnim nalogam, čeprav nič slabša niti v izvidniških in prestrezniških nalogah, pa naj bi ostala v operativni uporabi vsaj do leta 2025.

Tehnični podatki:
Panavia tornado

Tip: dvosedi lovec za prevlado v zraku (ADV), lovski bombnik za globoke prodore (IDS), elektronski izvidnik (ECR)
Pogon: dva turboventilatorska motorja RB199 mk103

           

Mere:	ADV	IDS
- celotna dolžina	18,62 m	16,72 m
- višina	5,59 m	5,59 m
- razpetina kril	13,89 m	13,92 m
- razpetina sklenjenih kril	8,60 m	8,60 m
- površina kril	26,60 m2	26,60 m2
Zmogljivosti:
- največja hitrost
- na višini	M = 2,2	M = 2,2
- nizko	M = 1,2	M = 1,2
Mase:
- prazno	14.091 kg	14.000 kg
- največja vzletna	27.987 kg	28.000 kg
- zunanji tovor	8981 kg	9000 kg
- gorivo
- v notranjih rezervoarjih	7270 l	5100 kg
- v zunanjih rezervoarjih	7000 l	5850 kg
Pogon:
- potisk	9110 kg	9100 kg
- ob dod. zgor.	16.425 kg	16.020 kg

Oborožitev:
- top 2 x IWKA Mauser 27 mm (ADV), 1 x IWKA Mauser 27 mm (IDS) s po 180 naboji
- rakete zrak-zrak: AIM-9L sidewinder, AIM-9L sidewinder, sky flash, AIM-120 AMRAAM
- rakete zrak-zemlja: ALASRM, HARM, sea eagle, kormoran, maverick
- nevodljive rakete: LAU-51A, LAU-25

- bombe: kasetnica BL755, metalec bomb MW-1

V operativni rabi: Velika Britanija, Nemčija, Italija, Savdska Arabija


Nazaj