Švicarji niso v začetku osemdesetih let, natančneje leta 1982, še niti dodobra uveljavili svojega turbotrainerja – PC-7, ko so že začeli pogumno konstruirati večjega naslednika, PC-9. Novi, večji in močnejši "brat" pa se ni meril le s konkurenco turbopropelerskih šolskih letal, saj je imel samo enega neposrednega konkurenta - brazilskega tucana EMB-312, pač pa je segel s svojo močjo skoraj 750 kW (nad 1000 KM) že v spodnji razred reaktivnih šolskih dvosedov. Po vseh zmogljivostih: hitrosti, vzpenjanju in nosilnosti. Kaj je takrat potisnilo v prvi plan šolske dvosede s turbopropelerskimi motorji? V prvi vrsti naftna kriza in varčnost, Švicarji pa so bili kot prislovični varčneži kot naročeni konstruktorji za takšen podvig ... Aerodinamične novosti in glavne komponente so začeli preizkušati že na demonstratorju tehnologije PC-7, sledila sta mu dva prototipna PC-9. Prvič je dvosedi PC-9 vzletel že leta 1984. Zelo zanimiv je bil tudi prvi kupec - Burma (Myanmar), sledila pa je že Savdska Arabija. Verjetno je PC-9 nastal le "prekmalu" za PC-9, saj takšna šolska letala nekatere vojske uporabljajo tudi več kot 25 ali celo 30 let. Največji kupec so bile s 657 letali Avstralske kraljevske letalske sile.
Nemške letalske sile so naročile deset PC-9B za vleko tarč, za tem pa je prišla dokončna potrditev tega švicarskega šolskega turbopropelerskega dvoseda. Skupaj z ameriških Beechem (zdaj pod okriljem Raytheona) so nastopili in zmagali v natečaju za skupno izpopolnjeno šolsko letalo Letalskih sil ZDA in Letalstva Vojne mornarice ZDA. Preizkušali so prav tiste tri PC-9, ki so kasneje, sredi devetdesetih let, postali prva sodobna visoko zmogljiva šolska letala Slovenske vojske, kasneje jih je prišlo še 9, zdaj predelanih v standard PC-9M hudournik.
Švicarji tega letala že nekaj časa ne proizvajajo več, zato pa so razvili povsem novo letalo PC-21 s turbinskim motorjem s kar 1600 konji in že serijsko vgrajenimi nosilci za orožje ter s kokpitom z elektronsko opremo in operativnim računalnikom, podobnim, kot ga imajo sodobni lovci pete generacije.
Tehnični podatki:
Pilatus PC-9
Švica
Tip: dvosedo turbopropelersko šolsko trenažno letalo
Pogon: turbopropelerski motor Pratt & Whitney Canada PT6A-2 s 740 kW
Nemške letalske sile so naročile deset PC-9B za vleko tarč, za tem pa je prišla dokončna potrditev tega švicarskega šolskega turbopropelerskega dvoseda. Skupaj z ameriških Beechem (zdaj pod okriljem Raytheona) so nastopili in zmagali v natečaju za skupno izpopolnjeno šolsko letalo Letalskih sil ZDA in Letalstva Vojne mornarice ZDA. Preizkušali so prav tiste tri PC-9, ki so kasneje, sredi devetdesetih let, postali prva sodobna visoko zmogljiva šolska letala Slovenske vojske, kasneje jih je prišlo še 9, zdaj predelanih v standard PC-9M hudournik.
Švicarji tega letala že nekaj časa ne proizvajajo več, zato pa so razvili povsem novo letalo PC-21 s turbinskim motorjem s kar 1600 konji in že serijsko vgrajenimi nosilci za orožje ter s kokpitom z elektronsko opremo in operativnim računalnikom, podobnim, kot ga imajo sodobni lovci pete generacije.
Tehnični podatki:
Pilatus PC-9
Švica
Tip: dvosedo turbopropelersko šolsko trenažno letalo
Pogon: turbopropelerski motor Pratt & Whitney Canada PT6A-2 s 740 kW
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 10,124 m |
- površina | 16,29 m² |
Trup | |
- dolžina | 10,175 m |
- višina | 1,65 m |
Mase: | |
- prazno | 1685 kg |
- največja vzletna | 3200 kg |
Gorivo: | |
- notranje | |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 593 km/h |
- v strmoglavljanju | 667 km/h |
- najmanjša | 130 km/h |
- največja višina | 11.580 m |
- začetno vzpenjanje | 20.7 m/s |
- dolet | 1642 km |
Oborožitev: (v verziji PC-9M hudournik Slovenske vojske)
- mitraljez FN Herstal 12,7 mm
- nevodljive rakete LAU
- bombe
Uporabniki: Avstralija (67), Hrvaška (20), Myanmar (30), Nemčija (10), Slovenija (11+1 uničen), Saudska Arabija (30), Švica
Cena: okoli 3,5 milijona dolarjev
Nazaj