Enciklopedija

Švicarski Pilatus je v svetu dobro znan in uveljavljen konstruktor ter proizvajalec turbopropelerskih dvosedov, ki ponuja gospodarnost tega pogona in odlično krmarljivost, povrhu vsega pa s tem zadnjim modelom Še najsodobnejši trenažni sistem. PC-21 naj bi pokrival praktično vse, kar pokrivajo šolski dvosedi: od primarnega do izpopolnjevalnega šolanja in uvajanja pilotov v letenje z bojnimi letali. Pravzaprav gre za tipično Pilatusovo konstrukcijo šolskega dvosedega tandema s Pratt & Whitneyevo turbino, ki tokrat poganja kar petkraki propeler. O PT6A je bilo že veliko povedanega, v PC-21 so ga navili kar na 1600 konjev. Sicer so povzeli precej tistega, kar so uvedli Američani (Raytheon) v svojem T-6A texan II, hkrati pa so uporabili tudi nekatere izkušnje iz slovenskega projekta PC-9M hudournik. Kokpita obeh letal imata tudi kar veliko skupnega, so pa v novem švicarskem trenažniku vgrajeni sodobnejši sistemi (istega proizvajalca – Flight Vision), celotna poanta pa je v integraciji sistemov kot pri slovenskem hudourniku. Ti sistemi omogočajo vse od nadaljevalnega učenja golega letenja do lekcij iz navigacije, uporabe nočnogledov, infrardečih opazovalnih naprav, do trenaže sistemskega upravljanja nalog, simulacije napadov zrak-zrak in zrak-zemlja.

Razvoj PC-21 je financiral sam Pilatus, začeli so ga v letu 1998 v precejšnji tajnosti. Za projekt se je sicer vedelo, vendar so že v tovarni v Stansu kar nekako izločili konstruktorsko-razvojno skupino, pa tudi tržni del je ločen od ostale proizvodnje. PC-21 je zapeljal po stezi letališča v Stansu 30. aprila 2002, prvi polet so opravili 1. julija 2002, z nekaj več kot 10 urami naleta so letalo preleteli v Veliko Britanijo in sodelovali na dveh velikih mednarodnih letalskih prireditvah v Fairfordu in Farnboroughu od 19. do 28. julija 2002. Tik pred koncem leta 2004 so od švicarskih letalskih oblasti prejeli certifikat, ki omogoča začetek serijske proizvodnje. Z dvema testnima letaloma so naleteli 750 ur. Testirajo pa tudi avtopilota in sistem IFR.

Projekt je doživel velik udarec, ko se je januarja 2005 z drugim prototipnim letalom ubil Pilatusov testni pilot. Kljub temu so nadaljevali z razvojem in prvo serijsko letalo S/N 101 je prišlo iz tovarne v Stansu 29. avgusta 2005. Že jeseni tega leta pa so si letalo ogledali kupci iz Švice in Singapura. Švicarske letalske sile so konec leta 2007 prejele šest letal PC-21, ki so stacionirana v letalskih bazah Sion in Emmen. Urjenje pilotov se je začelo spomladi leta 2008. Poleg letal so dobili tudi vso potrebno logistično opremo ter programe za pripravo in analiziranje poletov. Švicarski piloti bodo po opravljenem šolanju pripravljeni za letenje na letalih F/A-18 hornet.

Letalske sile Republike Singapore so kupile 19 letal, ki so stacionirana v letalski bazi RAAF Base Pearce v Avstraliji.

Novembra 2009 je UAE kupla 25 letal PC-21 in s tem Pilatusu podvojila naročila za to letalo. Pogodba je ocenjna na 513 mio dolarjev. Prva letala bodo v UAE dobavili jeseni 2011.


Tehnični podatki:
Pilatus PC-21
Švica

Tip: dvosedo enomotorno turbopropelersko šolsko nadaljevalno in uvajalno letalo
Pogon: en turbopropelerski motor Pratt & Whitney PT6A-68B s 1.600 KM in petkrakim propelerjem

Mere:
Krila
- razpetina	9,112 m
- površina	14,899 m2
Trup
- dolžina	11,192 m
- višina	3,913 m
Mase:
- prazno	2270 kg
- največja vzletna
- splošno	4250 kg
- akro	3100 kg
Zmogljivosti:
- največja hitrost
- na višini	M = 0,72
- v strmoglavljanju	M = 0,80  (778 km/h
- operativna hitrost	685 km/h
- najmanjša hitrost	<148 km/h
- največja višina	11.580 m
- koeficient obremenitve g	+8/-4

 

Oborožitev: do skupaj 1150 kg
Uporabniki: Švica (6), Singapore (19), UAE (25- v uporabi bodo od 2011 naprej)
Cena: do 10 milijonov SFR

Nazaj