Švicarski Pilatus je v svetu dobro znan in uveljavljen konstruktor ter proizvajalec turbopropelerskih dvosedov, ki ponuja gospodarnost tega pogona in odlično krmarljivost, povrhu vsega pa s tem zadnjim modelom Še najsodobnejši trenažni sistem. PC-21 naj bi pokrival praktično vse, kar pokrivajo šolski dvosedi: od primarnega do izpopolnjevalnega šolanja in uvajanja pilotov v letenje z bojnimi letali. Pravzaprav gre za tipično Pilatusovo konstrukcijo šolskega dvosedega tandema s Pratt & Whitneyevo turbino, ki tokrat poganja kar petkraki propeler. O PT6A je bilo že veliko povedanega, v PC-21 so ga navili kar na 1600 konjev. Sicer so povzeli precej tistega, kar so uvedli Američani (Raytheon) v svojem T-6A texan II, hkrati pa so uporabili tudi nekatere izkušnje iz slovenskega projekta PC-9M hudournik. Kokpita obeh letal imata tudi kar veliko skupnega, so pa v novem švicarskem trenažniku vgrajeni sodobnejši sistemi (istega proizvajalca – Flight Vision), celotna poanta pa je v integraciji sistemov kot pri slovenskem hudourniku. Ti sistemi omogočajo vse od nadaljevalnega učenja golega letenja do lekcij iz navigacije, uporabe nočnogledov, infrardečih opazovalnih naprav, do trenaže sistemskega upravljanja nalog, simulacije napadov zrak-zrak in zrak-zemlja.
Razvoj PC-21 je financiral sam Pilatus, začeli so ga v letu 1998 v precejšnji tajnosti. Za projekt se je sicer vedelo, vendar so že v tovarni v Stansu kar nekako izločili konstruktorsko-razvojno skupino, pa tudi tržni del je ločen od ostale proizvodnje. PC-21 je zapeljal po stezi letališča v Stansu 30. aprila 2002, prvi polet so opravili 1. julija 2002, z nekaj več kot 10 urami naleta so letalo preleteli v Veliko Britanijo in sodelovali na dveh velikih mednarodnih letalskih prireditvah v Fairfordu in Farnboroughu od 19. do 28. julija 2002. Tik pred koncem leta 2004 so od švicarskih letalskih oblasti prejeli certifikat, ki omogoča začetek serijske proizvodnje. Z dvema testnima letaloma so naleteli 750 ur. Testirajo pa tudi avtopilota in sistem IFR.
Projekt je doživel velik udarec, ko se je januarja 2005 z drugim prototipnim letalom ubil Pilatusov testni pilot. Kljub temu so nadaljevali z razvojem in prvo serijsko letalo S/N 101 je prišlo iz tovarne v Stansu 29. avgusta 2005. Že jeseni tega leta pa so si letalo ogledali kupci iz Švice in Singapura. Švicarske letalske sile so konec leta 2007 prejele šest letal PC-21, ki so stacionirana v letalskih bazah Sion in Emmen. Urjenje pilotov se je začelo spomladi leta 2008. Poleg letal so dobili tudi vso potrebno logistično opremo ter programe za pripravo in analiziranje poletov. Švicarski piloti bodo po opravljenem šolanju pripravljeni za letenje na letalih F/A-18 hornet.
Letalske sile Republike Singapore so kupile 19 letal, ki so stacionirana v letalski bazi RAAF Base Pearce v Avstraliji.
Novembra 2009 je UAE kupla 25 letal PC-21 in s tem Pilatusu podvojila naročila za to letalo. Pogodba je ocenjna na 513 mio dolarjev. Prva letala bodo v UAE dobavili jeseni 2011.
Tehnični podatki:
Pilatus PC-21
Švica
Tip: dvosedo enomotorno turbopropelersko šolsko nadaljevalno in uvajalno letalo
Pogon: en turbopropelerski motor Pratt & Whitney PT6A-68B s 1.600 KM in petkrakim propelerjem
Mere: | |
Krila | |
- razpetina | 9,112 m |
- površina | 14,899 m2 |
Trup | |
- dolžina | 11,192 m |
- višina | 3,913 m |
Mase: | |
- prazno | 2270 kg |
- največja vzletna | |
- splošno | 4250 kg |
- akro | 3100 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- na višini | M = 0,72 |
- v strmoglavljanju | M = 0,80 (778 km/h |
- operativna hitrost | 685 km/h |
- najmanjša hitrost | <148 km/h |
- največja višina | 11.580 m |
- koeficient obremenitve g | +8/-4 |
Oborožitev: do skupaj 1150 kg
Uporabniki: Švica (6), Singapore (19), UAE (25- v uporabi bodo od 2011 naprej)
Cena: do 10 milijonov SFR