Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Ned24Dec2023

60 let letališča na Brniku

Informacije
Borut Podgoršek

24. decembra 1963 dopoldne se je množica približno sto zaposlenih, slavnostnih gostov in drugih obiskovalcev zbrala na betonski ploščadi novega slovenskega letališča.

Že kmalu po drugi svetovni vojni je postalo jasno, da Ljubljana potrebuje sodobno letališče. V obzir so vzeli tri možnosti in sicer: obnovo aktualnega letališča v Mostah, prenovo vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki ter izgradnjo novega letališča na Brniku. Slednja varianta je bila najdražja, a hkrati najboljša. Idejni projekt za letališče je že leta 1949 izdelalo podjetje Slovenijaprojekt, projektant je bil ing. Jože Didek. Na podlagi projekta je bil izdelan elaborat, ki je vseboval programske in osnovne tehnične podatke za izdelavo delnih glavnih projektov. Iz raznih razlogov je bil projekt na zvezni ravni večkrat zavrnjen. Kljub temu so gradbena dela na terenu tekla naprej. Kot glavni izvajalec gradbenih del je bilo izbrano podjetje Slovenijaceste iz Ljubljane. Izgradnjo letališča je financiralo več državnih institucij (iz proračuna) nakar so financiranje 26. februarja 1961 prenesli na družbo Aerodrom Ljubljana – Brnik. Ta je s krediti uspela zaključiti najnujnejša gradbena dela in usposobila lasten strokoven kader. Preizkus letališča so opravili med 12. in 20. decembrom 1963. S tem je bila zaključena prva faza izgradnje letališča Brnik.

Gradbeniki so ravno končali dela na ključnih objektih: letališki stezi, ploščadi in pristaniški stavbi. Vendar pa še vsi objekti niso bili gotovi. Kljub temu so se odločili, da letališče odprejo. Slavnostni govor takratnega zveznega sekretarja za promet Martina Cetiniča, baloni v barvah zastave so poleteli v zimsko nebo in novo letališče Brnik je bilo nared za javni promet. V mrzlem zasneženem dopoldnevu je pristalo prvo letalo: ob 10.45 se je betonske letališke steze dotaknilo letalo DC-6B z oznakami slovenskega letalskega prevoznika Adrie Avioprometa. Priletelo je v svoj novi dom, saj je tedaj Adria imela bazo na zagrebškem letališču. Kmalu za njim je pristala še JAT-ova Caravelle. Letališče Brnik je bilo predano prometu v dobrem letu dni, kar je bilo hitro glede na takratno gradnjo drugih letališč. Vendar je bilo to zadnje leto le finale dogodkov in projektov, ki so se začeli že veliko prej. (Jure Mežnaršič)  

Podoba letališča v šestdesetih letih foto: arhiv aerodroma ljubljana

Drugo fazo so končali, ko je letališče že obratovalo. V okviru druge faze, ki so jo končali decembra 1964 so zgradili tehnično bazo Adrie Avioprometa, podaljšali so vzletno-pristajalno stezo na 3000 m, povečali so letališko ploščad na 120x232 m ter vgradili sodobna navigacijska in svetlobna sredstva. Dograjeno je bilo tudi upravno poslopje, parkirišče, dovozne poti in ograja. Vse v sled večji varnosti ter udobju zaposlenih in potnikov. V tretji fazi, ki je bila zaključena leta 1965 so uredili okoliška zemljišča, postavili objekt za meteorološko službo ter nakupili še nekaj potrebne opreme.

Odprtost trga kažejo podatki o številu letalskih prevoznikov. Leta 1965 je letališče uporabljalo 15 tujih letalskih družb, v naslednjem letu pa že 26. Promet na Brniku je bil v večini čarterski, redke redne linije so vzdrževali z Beogradom in Londonom. JAT je leta 1968 vpeljal tedensko tovorno povezavo z letalom DC-3 z Zürichom in Münchnom. Odplačevanje dolgoročnih kreditov je leta 1970 prevzel Izvršni svet SR Slovenije, ki je pokrival kar 80% finančnih obveznosti Aerodroma Ljubljana. Razliko 20% je odplačevalo podjetje samo. Junija 1971 je Lufthansa odprla tovorno linijo z Frankfurtom. Letala Boeing B737, prirejena za prevoz tovora na paletah in v letalskih zabojnikih, so enkrat tedensko vozila na tej liniji.

 

Bristol 175 Britannia - Lloyd International Airways na Brniku foto: arhiv aerodroma ljubljana

Brnik je bil prvo letališče v tem delu Evrope, ki je bilo sposobno sprejemati in odpravljati paletizirani tovor.

Miljontega potnika so na letališču dočakali 22. novembra 1971. Zmogljivost letališča in obstoječih objektov so postale premajhne. Po razširitvi vzletno-pristajalne steze in podaljšanju steze za vožnjo letal na 2200 m je julija 1973 na letališču prvič pristalo širokotrupno letalo DC-10 ameriške družbe Trans International Airlines. Poletna sezona 1974 je pomenila svojevrstno preizkušnjo za novi potniški terminal in druge nove objekte. Zagrebško letališče so namreč prenavljali in po temeljitih preverjanjih več zveznih komisij je ves njihov promet prevzelo ljubljansko letališče. Gostota prometa je bila takrat nekajkrat večja od običajne. Promet potnikov in letal se je skorajda podvojil. V 64 dneh je letališče sprejelo in odpravilo 2670 letal ali povprečno 45 na dan, 287.447 potnikov in 1.853 ton tovora. Sredi leta 1976 so dokončali nov blagovno-carinski prostor v izmeri 6.000 m2. 

Po več kot enoletnih pripravah so letališče 30. junija 1978 ob polnoči zaradi temeljite rekonstrukcije zaprli za dva meseca. Prenova je obsegala obnovo in modernizacijo vzletno-pristajalne steze ter njeno povečanje na sedanjo velikost 3300x60 m. Hkrati so preuredili pristaniško stavbo, uredili energetsko napajanje in uredili okolico, skladno z zahtevami predpisov za pridobitev CAT II kategorije. V času obnove je bil promet preusmerjen na letališči v Mariboru in Pulju, medcelinska linija pa v Zagreb. Daljša steza in njena večja nosilnost sta omogočili direkten promet na medcelinskih linijah brez vmesnega pristanka. 20. decembra 1978 je JAT začel leteti na liniji za New York z letalom DC-10. Redno linijo za ZDA je JAT sicer uvedel že aprila tega leta, vendar je bilo šele na prenovljeni stezi mogoče pristajati in vzletati s polno obremenjeno »desetko« na medcelinski liniji. Rekonstrukcija letališča in posodobitev vzletno-pristajalne steze sta omogočili pridobitev II. kategorije po ICAO za vzletanje in pristajanje v slabih meteoroloških pogojih.

Aprila 1978 je JAT z letalom bOEING B707 pričel leteti na liniji LJU - NY FOTO: Arhiv AERODROM LJUBLJANA

Z osamosvojitvijo Slovenije je letališče Ljubljana postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13.30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Sredi septembra 1991 se je promet zaradi zaprtja zračnega prostora nad Slovenijo preselil na celovško letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Čas zapore je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal in uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Zaradi sprememb je letališče izgubilo pol milijona potnikov iz struktur, ki jih pozneje ni bilo mogoče hitro vrniti ali nadomestiti. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze.

V letih 1992 in 1993 je bila izvedena največja razširitev terminala. Potniški terminal je bil tako povečan s 4000 m2 na 6000 m2. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje (PAR- Precision Approach Radar).Visok trend rasti prometa, ki je bil značilen za leta po osamosvojitvi, se je v letu 1996 pričel umirjati. Letno število potnikov se je od leta 1991 do konca 1996 podvojilo, več kot dvakrat se je povečala količina oskrbljenega tovora, podvojilo pa se je tudi število premikov letal.

V začetku leta 1996 je nastal nov oddelek Center splošnega letalstva. S to reorganizacijo se je izboljšala kakovost storitev oskrbe za letala v tem segmentu prometa, obenem pa je to bil nov, močan argument pri trženju storitev letališča. Podjetje je zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja. 

Januarja 1999 je letališče dobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B in se s tem vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo.

V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let se je začela gradnja hangarja za splošno letalstvo in ureditev ploščadi za splošno letalstvo. Razširitev ponudbe z brezžičnim dostopom do interneta (WLAN) je prinesla dodatno kvaliteto v ponudbi letaliških storitev.

Gradnja terminala februarja 2007 foto: arhiv sierra5

Leta 2004 so z Aerodroma Ljubljana začeli leteti štirje novi letalski prevozniki: nizkocenovnik easyJet, Austrian Airlines, Malév Hungarian Airlines in Air France. Prvič v zgodovini so imeli na letališču več kot milijon potnikov letno. Šlo je za okroglo številko, ki je v sebi nosila velik pomen, saj je potrdila, da je letališče v preteklosti vleklo prave poteze, hkrati pa ga je obvezala k novim razvojnim projektom v prihodnosti.

Letališče Ljubljana se od 9. julija 2007 naprej po odločitvi vlade imenuje Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Fraport je novembra 2014 za 75,5-odstotni delež Aerodroma odštel 177,1 milijona evrov. Za delnice, ki jih še ni imel v lasti pa je predvidoma odštel še 57,3 milijona evrov.

V zimski vozni red 2023/2024 z ljubljanskega letališča lahko poletite s 15 rednimi letalskimi prevozniki neposredno na 18 destinacij. Zelo pomenljivo, a to je ravno toliko kot daljnega leta 1965. »Trg bo uredil.« je ob propadu Adrie Airways rekel nek mož. In kako zelo prav je imel. Žal.

Sorodni mediji

Oglasi

ČLANICE ADRIA GRUPE

AdriaGrupa2

ZAMAavijacijaLOGOmail 

flynaissus

 
FlyingBosnian

Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.